Gorenjski muzej je pokrajinski muzej, ki ima svoje glavne razstave prostore v Kranju – grad Khislstein, Mestna hiša, Kostnica in Prešernova hiša, ter v Bohinju – Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, Oplenova hiša pod Studorom in Planšarski muzej v Stari Fužini.

GRAD KHISLSTEIN
Grad leži sredi mestnega jedra Kranja, kjer je bilo utrdbeno območje od antičnega obdobja do zgodnjega srednjega veka. Grajsko poslopje je nastajalo med 15. in 19. stoletjem, današnjo podobo pa je grad dobil v 17. stoletju. Prenovljeni prostori gradu Khislstein so namenjeni novi stalni razstavi Prelepa Gorenjska, ki obiskovalca popelje po glavnih prelomnicah življenja na Gorenjskem, od zgodnjega srednjega veka do danes. V gradu so tudi občasne razstave, strokovna knjižnica in pedagoška soba za naše najmlajše.

MESTNA HIŠA
Mestna hiša v Kranju je eden najpomembnejših arhitekturnih spomenikov na Slovenskem. Na ogled so Renesančna dvorana in tri stalne razstave: dela akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja (1893–1970), arheološka razstava Železna nit in etnološka razstava Ljudska umetnost na Gorenjskem. V pritličju je galerija, namenjena občasnim razstavam.

PREŠERNOVA HIŠA
V hiši, kjer je od jeseni leta 1846 pa do smrti, 8. februarja 1849, prebival najpomembnejši slovenski pesnik dr. France Prešeren, je urejen spominski muzej. Sodobno postavljena stalna razstava prikazuje pesnikovo življenje in delo. Z originalnim pohištvom sta opremljeni pesnikova spalnica in odvetniška pisarna. V pritličju je galerija, kjer pripravljamo kulturnozgodovinske, likovne, fotografske in kiparske razstave.

KOSTNICA
Prebivalci Kranja so več kot tisoč let pokopavali umrle okrog župne cerkve sv. Kancijana. Najstarejši grobovi so nastali v času pozne antike, v 7. stoletju po Kr., najmlajši pa so iz 18. stoletja. Prvi grobovi  segajo v čas starokrščanske cerkve s krstilnico, zadnji pokopi pa v čas cesarja Jožefa II., ko je nastalo novo kranjsko pokopališče na prostoru današnjega Prešernovega gaja. Ker je bilo prostora za pokope malo, so najkasneje v 13. stoletju zgradili okroglo kostnico ali ossuarium. Vanjo so shranjevali kosti, ki so prišle na dan ob kopanju novih grobov. Nad kostnico so že kmalu postavili Marijino kapelo, ki je bila prvič omenjena leta 1317 in je služila kot pokopališka cerkev. Leta 1463 je dal kapelo prezidati Henrik, član plemiške družine Egkh, ki je imela v lasti tudi bližnjo  hišo. V zgornjem delu kapele so opravljali pogrebno bogoslužje, spodnji del pa je bil namenjen družinski grobnici. Uporabljali pa so ga tudi za shranjevanje kosti s pokopališča. Kapela je pogorela leta 1668, nekaj desetletij kasneje so jo zaprli, leta 1789 podrli in zravnali z zemljo. Med arheološkimi raziskavami leta 1972 je bil ponovno odprt spodnji, zasuti del kapele z grobnico in grbom družine Egkh z letnico 1475. Ob južnem zidu, v notranjosti kapele, je bila odkrita skladovnica kosti iz prekopanih grobov. Na zahodni strani kapele so prišli na dan temelji poznoantične krstilnice. Med kapelo in današnjo župno cerkvijo pa so prepoznali ostanke zidov okrogle, srednjeveške kostnice.

MUZEJ TOMAŽA GODCA
Muzej Tomaža Godca nosi ime po nekdanjem lastniku, izučenem usnjarju, izvrstnem športniku, planincu in turističnem delavcu v Bohinju. Bil je eden izmed organizatorjev t. i. bohinjske vstaje leta 1941 in kot talec ustreljen v Mauthausnu. Na ogled je nova stalna razstava posvečena usnjarstvu v Bohinju, ravno tako pa tudi zgodovini Bohinja Izbrane podobe Bohinja. Poseben poudarek je namenjen prvi in drugi svetovni vojni.

OPLENOVA HIŠA
Oplenova hiša pod Studorjem je muzej bivalne kulture Bohinjcev z začetka 20. stoletja. Prostori so opremljeni z avtentično opremo zadnjih lastnikov. Oplenova hiša je bohinjska domačija stegnjenega tipa, ki pod skupno streho združuje stanovanjske in gospodarske prostore. Zanimivost hiše je še danes delujoča črna kuhinja.

PLANŠARSKI MUZEJ
Planšarski muzej v Stari Fužini je v opuščeni vaški sirarni. Leta 1883 je bila v Stari Fužini v Bohinju namreč zgrajena sirarna, v kateri so še do leta 1967 izdelovali sir. V muzeju je ohranjena prvotna sirarska delavnica z originalnim sirarskim orodjem, s kotli, priborom in s predmeti, ki so jih uporabljali planšarji pri svojem delu na planini. Na ogled je tudi lesen planšarski stan z notranjo opremo s planine Zajamniki iz leta 1849.