Tanja Špenko je Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani končala leta 1979. To je bil čas vpet med dediščino abstrakcije in konceptualizma sedemdesetih let ter porajajočo novo podobo v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Tanja Špenko se je tedaj živo zanimala za najnovejša dognanja fizike in matematike ter jih tudi zavzeto preučevala. V ospredju njenega zanimanja je bila tudi geometrija, predvsem raziskovanja prostora. Njeni slikovni objekti (kot jih je sama poimenovala) so rezultat svobodnega prenašanja teh spoznanj v slikovno polje, ki je iz dvodimenzionalne ploskve v sredini osemdesetih let prešlo v trodimenzionalno. Zasnova slikarskih objektov Tanje Špenko je racionalna in nastaja na podlagi precizne skice, medtem ko prinaša slikarska obdelava z ročno izdelano taktilno površino samosvojo osebno noto. To osebno izpovednost gradijo udarni barvni kontrasti v izmenjavi z belino, poslikava z arhetipskimi geometrijski liki in izmenjevanje prazno-polnih ploskev. V prostoru prosto visijo in se obračajo okrog svoje osi. Če se z igrivostjo, barvitostjo in nenavadnostjo slikarski objekti Tanje Špenko približujejo novi podobi, pa vendarle izhajajo iz povsem drugega sveta, ki ga navdihuje, od likovne umetnosti sicer zelo oddaljena, objektivna znanost.