Mariborska kiparka Dragica Čadež (r. 1940), ki je znana predvsem kot avtorica monumentalnih lesenih skulptur, je v svojem umetniškem razvoju pogosto eksperimentirala in poleg odnosov med prostorom, gledalcem in kipom, raziskovala tudi minimalizem. Med letoma 1968 in 1972, ko je skupaj s Slavkom Tihcem (1928–1993), Dušanom Tršarjem (r. 1937), Tonetom Lapajnetom (1933–2011), Dragom Hrvackim (r. 1936) in Vinkom Tuškom (1936–2011) delovala v skupini Neokonstruktivisti, se je ukvarjala zlasti z vprašanjem tal in okolice skulpture kot delom celostne kompozicije. Nastala je serija kipov jasnih, geometrijskih oblik v barvanem lesu. Pogosto so bili multiplicirani in zloženi v vrste ali drug na drugega. Strogost in hladnost ritmičnega ponavljanja je razrahljal, kljub barvnim nanosom črne, bele, rumene ali rdeče, še vedno izstopajoč naravni material. Umetnica se je poigravala s simetrijo in enakostjo posamičnih delov, ki pa se ob podrobnejšem pogledu razgubi, saj vsak del ohranja edinstvenost lesenega kosa. Skulptura 3 x stop že s svojim imenom naznanja prihajajoče tveganje. Z ostrimi robovi in nanosom agresivne, preteče rdeče barve na sprednje stranice je kiparka ustvarila znak, ki opozarja na še neznano nevarnost. Trije pokončni pravokotniki so v diagonali spojeni s skritimi vijaki in ustvarjajo geometrizirano valovanje, ki zaradi svoje postavitve gledalca vse bolj vleče k tlom. Kip hkrati privlači in ogroža. S to dvojnostjo vzbuja nelagodno občutje in zmedo, ki ju dodatno potencira še opozorilo v imenu – stop. (Deja Bečaj, v okviru projekta Klik do slik; Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.)