Pri pehalnem stroju opravlja orodje glavno gibanje v vertikalni smeri. Uporabljal se je za obdelavo robov, izdelavo utorov za moznike pri pestih zobnikov, jermenic, vrvenic in drugih neokroglih izvrtin ter za izdelavo zobnikov, pri čemer en zobnik služi kot rezilno orodje. V zadnjih letih so ga v novi mehanični delavnici po pripovedovanju uporabljali za izdelavo tesnil. Pehalni stroj ima ogrodje, ki se razdeli na vodoravno (1750 × 730 mm) z vodili v obliki lastovičjega repa, po katerih se giblje delovna miza in navpično ogrodje, po katerem se giblje pehalo višine 1475 mm z enakimi vodili. Na mizi sta vzdolžni in prečni suport in vrtljiva miza (pogon polž - polževo kolo s številom zob z=80), ki skupaj z ročnim premikom ročice in vreten, ploščo, stikalno napravo in zobniškimi prestavami omogočajo želeno podajanje. Žal ti elementi niso ohranjeni. Na dnu pehala je vpeto rezilno orodje - nož. Pehalo se prek ekscentra in ojnice giblje navzdol počasi in hitro navzgor (delovni in povratni gib). Ekscenter leži na gredi skupaj z zobnikom z ravnimi zobmi (število zob z2=65), ki ubira s pastorkom (število zob z1=15). Na isti gredi je stopničasta jermenica premerov 380, 300, 230 in 150 mm, ki je dobila pogon prek ploščatega jermena od transmisije, ki je bila nameščena na stropu. Pehalni stroj je izdelala tovarna Carl Pfaff Wien leta 1870, znana tudi po izdelavi šivalnih strojev. Ob predvideni selitvi je bila ob koncu leta 1954 izdelana tehnična dokumentacija za pogon stroja z elektromotorjem. Izdelana sta bila nosilca, temeljna plošča, napenjalna naprava, vztrajnik zunanjega premera 870 mm so predelali v jermenico s tremi utori za klinasti jermen B17 × 11. Premer velike jermenice d2=854 mm, vrtilna hitrost je bila 77 vrt/min, mala jermenica na pogonskem elektromotorju z močjo 2,5 kW je imela premer d1=86 mm in vrtilno hitrost 750 vrt/min.