Baterijski parni kotel je leta 1882 izdelala tovarna E. Skoda Pilsen pod zaporedno tovarniško številko 620. Proizvajal je suho nasičeno paro tlaka 5,07 bar (5 atm) in je imel 24 m2 ogrevalne površine. Nameščen je bil v Bašeriji - prebiralnici rude in je dobavljal paro parnemu stroju (J. Körösi, Graz, 1882). Ob selitvi kotla v jašek Frančiške so bili ohranjeni le jekleni deli: oba valja in vrata peči, medtem ko so manjkali armaturni elementi, obzidava in rešetke. To stanje je lepo vidno na fotografijah, ko je bil kotel postavljen na grajskem dvorišču. Zaradi razmeroma obsežnih dimenzij in drage izdelave ter majhnega izkoristka so take kotle izločali že v 30. in 40. letih 20. stoletja. Kotel predstavlja edinstven primerek tehniške dediščine, saj po doslej zbranih podatkih ni v Sloveniji ohranjen noben takšen kotel. Sestavljen je iz spodnjega valja premera 800 mm in dolžine 4620 mm, ki ima vlogo predgrevalnika vode. Ta valj ima rahel naklon, da iz njega uhaja morebitni zrak in v njem že nastajajoča mokra para prek veznega pokončnega valja premera 460 mm in višine 665 mm v zgornji valj premera 1120 mm in dolžine 5600 mm. Čelni ploskvi spodnjega valja sta bombirani za 110 mm, zgornjega pa za 140 mm. Na prednji čelni ploskvi zgornjega valja je v višini vodne gladine tako imenovana opremna glava (valj premera 470 mm in dolžine 440 mm), na katero so bile pritrjene vodokazne priprave in manometer, kar pa ni ohranjeno. Zgornji valj ima na vrhu obsežen parojem premera 800 mm in višine 950 mm, ki pospešuje zbiranje suhe nasičene pare. Zgoraj na parojemu je ovalna odprtina s pokrovom 320 × 400 mm, z ročajem in dvema pritrdilnima vijakoma premera 32 mm. Odprtina je služila za odstranjevanje kotlovca. Iz parojema so speljane tri cevi, na koncu ene manjka prezračevalni ventil (premer cevi 88,9 mm - 3 cole). Ta je bil odprt, dokler ni bil ves parni prostor napolnjen s paro. Na koncu druge cevi enakega premera je nameščen varnostni ventil z utežjo, tretja cev premera 108 mm ima s štirimi vijaki premera 16 mm privijačeno prirobnico za dovodno cev k porabniku, na zgornji strani prirobnice je zaporni ventil. Vsi valji in parojem so kovičeni, debelina pločevine je od 8 do 10 mm. Vlogo uparjalnika ima zgornji valj z vodnim in parnim prostorom. Kurišče, prostor kjer gorivo zgoreva, je sestavljeno je zgorevalne naprave (pri opisanem kotlu so to ravne rešetke z mirujočimi rešetnicami) in zgorevalnega prostora. Nameščena rešetka ni originalna, iz Ljubljane jo je dostavil Tadej Brate. Kurišče je danes le delno obzidano (dolžina 1130 mm, širina 1257 mm, višina 1050 mm), zgornji valj pa nosijo štirje jekleni profili I20 - 2440. Pregrevalnika pare opisani kotel ni imel.