Za prevoz rude od prebiralnice in drobilnice rude – Bašerije do žgalnice so leta 1902 nabavili dve električni lokomotivi tovarne Siemens & Halske Wien za tir širine 1000 mm. Ohranjena dvoosna lokomotiva ima glavni enosmerni motor z močjo 11,185 kW (15 HP), napetostjo 400 V, tokom 41 A in 570 vrt/min. Lokomotiva je imela šest voznih stopenj za naprej in nazaj ter ročno zavoro. Električni tok je lokomotiva dobivala iz rudniške elektrarne HE Pečnik v Spodnji Idriji, ki je pričela obratovati leta 1903. Daljnovod je imel napetost 2500 V, v Bašeriji je bil nameščen postroj za pretvorbo izmeničnega v enosmerni tok. Transport je potekal v dveh izmenah (šihtih) in sicer od 4. do 12. ure ter od 12. do 20. ure. V eni delovni izmeni je en voznik opravil 20 do 25 prevozov. V posamezni kompoziciji je bilo 8 konjskih vagonov ali pa 18 manjših vagonov za tir širine 475 mm, zato je imela proga traso iz treh tračnic, lokomotiva pa dva kavlja za zapenjanje ene ali druge vrste vagonov. Dolžina proge električne lokomotive od bunkerjev jaška Jožef do Bašerije je bila 700 m, od tu do žgalnice pa 850 m, skupaj torej 1550 m. Lokomotiva je edinstveni primerek v Sloveniji, saj je to edina lokomotiva za tir širine 1000 mm. 31. 1. 1957 je bil opravljen zadnji transport rude z veliko električno lokomotivo. Že naslednji dan je pričela obratovati žičnica od nove nakladalne postaje do separacije in drobilnice nad topilnico v dolžini 1100 m.