Razstava Mejniki gledališke igre na gradu Turjak je zaradi zaprtja gradu na ogled še do 1. septembra 2024.

Razstava Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja Mejniki gledališke igre je nastala iz želje po približanju igralski umetnosti in si ne domišlja, da bo trdno zgrabila neujemljivo, kot tudi ne, da bo med mejnike zajela vsa raznovrstna pretekla igralska udejanjanja. Ponuditi želi izkušnjo občutenja gledališke igre. Zato je tudi pristop, ki ga ubira razstava, le eden izmed možnih.

Izjemno široko področje gledališke igre na Slovenskem podajajo različni zorni koti obravnave:

• kronološki kot kratek zgodovinski prelet posameznih historičnih poglavij in nekaterih izstopajočih igralskih izrazov;

• primerjalni, kjer so slogovne razlike prikazane na osnovi različnih odrskih upodobitev, in sicer dveh osrednjih likov Ivana Cankarja kot dramatika, ki ima poseben pomen za slovensko gledališče;

• iskateljski s predstavitvijo izbranih primerov drugačnega pristopanja k igri in h gledališkemu ustvarjanju;

• pedagoški, ki se skozi razmisleke današnjih profesoric in profesorjev na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (UL AGRFT) posveča vprašanjem formiranja novih igralskih generacij, igralskih metod in tehnik.

Obiskovalke in obiskovalci so k odkrivanju gledališke igre vabljeni z vstopom v tipično gledališki prostor – v dvorano. Vendar pa želi razstava pozornost pritegniti tudi zunaj nje: z razmisleki, spomini in anekdotami, ki na svoj način prispevajo k ohranjanju gledališke igre.

Razstava metodološko izhaja iz izbranih fotografskih, zvočnih in avdio-vizualnih posnetkov. Temeljno vodilo pri pripravi razstavnih vsebin je bilo izhajanje iz gradiva, ki ga hranijo zbirke Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja. Ob sodelovanju z UL AGRFT ter s slovenskimi gledališkimi hišami in producenti predstavlja pomemben prispevek k razstavi tudi sodelovanje s Tonetom Stojkom, ki hrani bogat arhiv videoposnetkov predstav.

Vsebine na posnetih razstavnih poglavjih uvajata igralca Sara Dirnbek in Blaž Šef.

Do vsebin lahko obiskovalke in obiskovalci dostopajo prek tabličnih računalnikov, medtem ko nudi zgodovinski prelet projekcija na osrednjem delu razstavnega prostora – na »odru« gledališke dvorane.

Avtorica razstave je Ana Perne, teatrologinja in kustosinja iz Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja.

Več o razstavi >>