Razstava 20. stoletje. Kontinuitete in prelomi tradicionalno linearnost kronološke postavitve modernističnih del prekinja s problemsko linijo avantgard in partizanske umetnosti, ki enakovredno vstopata v nacionalno zgodovino umetnosti in jo tako obenem tudi prevprašujeta.

Razstava se pričenja z vstopom likovnega modernizma v slovenski prostor, konča pa se z desetdnevno vojno v času osamosvojitve Slovenije. Novosti so predvsem vključitev avantgarde dvajsetih let in druga rekonstrukcija Tržaškega konstruktivističnega ambienta (1927), ki sta jo vodila Dragan Živadinov in Miha Turšič (Zavod Delak), partizanska umetnost, fotografija in pregled umetnostnega sistema na Slovenskem v 20. stoletju. Tudi oblikovanje razstave, ki je bilo zaupano skupini Novi kolektivizem, se razlikuje od nevtralnega koncepta bele kocke, ki so mu sledile prejšnje t. i. stalne postavitve. Razstava obiskovalcu omogoča drugačen pristop: zasnovana je tako, da ne ponuja zgolj ene, linearne poti skozi razstavo, temveč si obiskovalec lahko poleg problemske poti (od vstopa likovnega modernizma v slovenski prostor, avantgarde dvajsetih let, partizanske umetnosti, OHO-ja in do retroavantgarde 80-ih let), ki ga opozarja na veliko vprašanje vozlov med umetnostjo, politiko in življenjem, sam poljubno izbere še tisto, ki mu glede na zanimanje najbolj ustreza. Razpored dvoran, ki je osnova problemske poti, na samem začetku, ob vstopu v prvo, Groharjevo dvorano omogoča pogled na konec razstave, ne pa tudi zgodovine. Vstopov v 20. stoletje je vsekakor več.

Razstava del iz zbirke v Moderni galeriji se kronološko in do neke mere tudi vsebinsko nadaljuje z razstavo Muzeja sodobne umetnosti na Metelkovi Sedanjost in prisotnost. Oba oddelka Moderne galerije - Muzej moderne umetnosti in Muzej sodobne umetnosti - sta tako povezana s skupnimi vprašanji politike umetnosti, iskanja in ustvarjanja obzorja novega (upamo, da je onkraj hitenja za novostmi), modernega in sodobnega oziroma z vprašanji umetnosti 20. in 21. stoletja. Izbor del iz nacionalne zbirke Moderne galerije je dopolnjen z nekaterimi deli iz drugih domačih in tujih javnih ustanov ter deli iz zasebnih zbirk. Razstava je plod skupnega dela zunanjih strokovnih sodelavcev Sergeja Kapusa, Miklavža Komelja in Beti Žerovc ter kustosov Moderne galerije Zdenke Badovinac, Brede Ilich-Klančnik, Marka Jenka, Bojane Piškur, Igorja Španjola, Lare Štrumej, Mojce Štuhec in Martine Vovk.