Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične sta se v letu 2019, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, vključili v triletni mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi, Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe (http://cisterscapes.eu/).
V projektu sodeluje mreža devetnajstih sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz šestih evropskih držav: Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. Kriteriji za sodelovanje pri projektu so bili znanstvena primerljivost in povezanost samostanov proti vzhodni širitveni črti linij Morimond in Clairvaux in njihova zgodnja ustanovitev (12. ali začetek 13. stoletja). Odločilni dejavnik je bila vsaj deloma ohranjena kulturna krajina z vidnimi strukturami okoli posameznih samostanov ter zadosten dostop do zgodovinskih virov in arhivskih dokumentov. Pomemben kriterij je predstavljala tudi obstoječa turistična infrastruktura ter odprtost samostanov javnosti.
Cistercijanske pokrajine so poseben primer zgodovinske kulturne krajine, ki je opredeljena kot skupno delo človeka in narave ter je nastala tekom zgodovine. Kulturne krajine v smislu ohranjanja dediščine predstavljajo najcelovitejšo raven materialne kulturne dediščine, saj lahko vključujejo tudi vse druge skupine dediščine: spomeniki, vasi, mesta in odprto podeželje. Cistercijanske krajine odražajo politiko naselitev cistercijanov, oblike in tehnike uporabe zemljišč v kmetijske in gospodarske namene ter njihovo prilagajanje naravnim razmeram in duhovnim smernicam.
Zgodovinska kulturna krajina je nosilec zgodovine in identitete tudi za prebivalce teh območij v današnjem času, čeprav prebivalci teh sledi pogosto ne prepoznajo in ne povezujejo (več) s cistercijanskimi samostani. Obvladovanje in podrejanje prostora cistercijanskega redu se v mnogih sorodnih elementih pokrajin po celi Evropi jasno izraža še danes in tvori zanimiv zgodovinski spomin na minula stoletja, ko so Evropo, pred pojavom politično-ekonomskih zvez kot je Evropska unija, transnacionalno povezovale ravno mreže kontemplativnih redov s svojimi postojankami.
Cilj projekta je skupna kandidatura vseh sodelujočih partnerjev za Znak evropske dediščine v letu 2023 ter popularizacija znanja o kulturni krajini cistercijanov preko skupne baze podatkov in spletne strani ter aplikacije za transnacionalno pohodniško pot. Sodelovanje v projektu za obe slovenski lokaciji, nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki v katerega je umeščena Galerija Božidar Jakac in še delujoči cistercijanski samostan v Stični, v katerem deluje Muzej krščanstva na Slovenskem, pomeni priložnost za dvig prepoznavnosti na evropskem nivoju, obogatitev spoznanj o vplivu in povezanosti obeh cisterc v evropsko mrežo v preteklosti in ponovno povezovanje obeh institucij v prihodnosti skupaj z razvojem novih muzeoloških in turističnih programov na obeh lokacijah.