Božično novoletna voščilnica, pravokotna, položna, ročno izdelana. Na kartonu beige barve sta nalepljena dva modra kroga obrobljena z rdečo tanko črto . Med krogi je nad belim in rjavim papirjem valovito nalepljena rdeča kvačkana vrvica, ki spominja na verigo. Eden krog je poškodovan - zlomljen. V voščilnico je dodan bel list z izpisanim voščilom - velike in male tiskane in pisane črke črne barve: Ko lučke gorijo na smerki zeleni je božič pri / nas. V jaslicah dete leži, mir radost in srečo deli. / Leto se staro poslavlja, na novo se vsak že / pripravlja. Praznujte ga srečni, veseli. / želi vaša Metka in vsi, ko smo z njo. Voščilnici pripada ovojnica amerikanka beige barve z znakom, da je izdelana iz recikliranega papirja. V desnem zgornjem vogalu ovojnice je prilepljena znamka Pošte Slovenije iz serije Grajske stavbe na Slovenskem. Na znamki je upodobljen grad Žužemberk - na beli osnovi je sivo rjava risba gradu. Pod zgornjim robom znamke je na sredini zeleni poštni rog, v desnem zgornjem vogalu znamke je rjava črka B. Nad spodnjim robom znamke je zeleno polje, na njem je z belimi velikimi tiskanimi črkami natisnjeno: Slovenija, nad zelenim poljem je ob levem robu znamke z velikimi in malimi pisanimi črkami rjave barve natisnjeno: Grad Žužemberk. Znamka je bila izdana 23. 6. 2000, risba in oblikovanje: Andrejka Čufer, tisk: Delo Tiskarna d.d., papir, dvobarvni ofset tisk, velikost: 25,60 x 34,50 mm. Dr. Ivan Stopar: Žužemberk Med mnogimi gradovi, ki so jih lastniki že pred stoletjem prepustili zobu časa, je bil tudi Žužemberk. Pozidali so ga v davnem 12. ali zgodnjem 13. stoletju na skalnem pomolu, ki se je na robu istoimenskega naselja strmo vzpel nad brežino Krke in tako zavaroval starodavni prehod v Suho krajino. Njegovi prvi lastniki so bili goriški vazali z bližnjega Šumberka, pozneje pa so se graščaki večkrat menjavali. Ob koncu 15. stoletja je grad prešel v posest gospodov Auerspergov, ki so ga posedovali vse do konca druge svetovne vojne. Na grad se veže vrsta zgodb in legend. Mnoge med njimi je zabeležil že Valvasor, zadnje pa so se odvijale med narodnoosvobodilnim bojem, ko je grad kot nemška, italijanska in domobranska postojanka postal prizorišče številnih spopadov. Takrat je bil do kraja uničen, zadnja leta pa ga z velikimi napori poskušajo vsaj v grobih obrisih obnoviti. Žužemberški grad sodi med najmogočnejše in najslikovitejše grajske stavbe na Slovenskem. Razvil se je iz skromnega obodnega gradu, ki je imel le stanovanjski trakt - palacij in obzidano dvorišče. Pozneje so nad delom palacija pozidali večnadstropni zgodnje gotski stolp, bistveno razširitev pa je doživel šele v obdobju renesanse. Takrat so grad obdali z novim vencem obzidja, ki je bilo utrjeno s štirimi okroglimi obrambnimi stolpi in tremi bastijami, dobil pa je tudi novi palacij s še vedno ohranjeno stebriščno dvorano v kleti in prostranim arkadnim dvoriščem - žal o nekdanjih arkadah danes ni več sledu. V levem delu ovojnice je ročno, z modrim kemičnim svinčnikom, velikimi in malimi tiskanimi in pisanimi črkami izpisan naslovnik.