Novoletna voščilnica v obliki razglednice, pravokotna, pokončna z belo obrobo. Na sivo modrem ozadju je v vedru z ledom steklenica penine, na levi ob vedru stojita dva kozarva napolnjena s penečim vinom, , ob kozarcih so rdeča, zelena in rumena kroglica, desno od vedra leži lonček z dvema rumenima kockama s številko 6, desno od njega modra kroglica. Vedro, steklenico, kozarce in lonček ob kockah prelpletajo pisani trakovi v roza, rumeni, zlati in zeleni barvi. Desno od steklenice in vedra je z velikimi in malimi pisanimi črkami zlate barve izpisano voščiilo. Na hrbtni strani je ob zgornjem robu na sredi okrogli poštni žig, v desnem zgornjem vogalu je prilepljena redna znamka vrednosti A z upodobitvijo gradu Otočec. Preko znamke je odtisnjen podolgovati poštni žig Pošte slovenije z voščilom. Žig je le delno čitljiv. V desnem zgornjem vogalu je prilepljena redna znamka vrednosti A iz serije Grajske stavbe na Slovenskem z upodobitvijo gradu Otočec. Znamka je izšla 23.06.2000. Risba, ilustracija in oblikovanje Andrejka Čufer, tisk: DELO Tiskarna d. d., tehnika: 2-barvni ofset, papir, pola s 50 znamkami, velikost znamke: 25,60 x 34,50 mm, grebenasto zobčanje. V osnovi je znamka bele barve, v osrednjem delu je rjava risba gradu Otočec. V levem zgornjem vogalu znamke je rumeno polje z veliko tiskano črko A rjave barve, desno od nje je rumeni poštni rog. Levo pod risbo gradu je z rjavimi velikimi in malimi pisanimi črkami zapisano: grad Otočec. Nad spodnjim robom znamke je rumeno polje, na njem je z belimi velikimi tiskanimi črkami zapisano: Slovenija. Dr. Ivan Stopar: Grad Otočec - Porečje reke Krke na Dolenjskem že dolgo slovi kot dolina gradov. Ti so razsuti po vseh njenih brežinah in po okoliških gričih. Mnogi so že opusteli in pozabljeni, le redki med njimi so bolj ali manj okrnjeni preživeli tudi vihre druge svetovne vojne. Med njimi gre Otočcu prav posebno mesto. Današnja grajska stavba s prepoznavnim srednjeveškim jedrom se je s svojo slikovito lego, ki jo nakazuje že njeno ime, tako spojila s svojo okolico, da je postala njena nepogrešljiva sestavina. Gradič sredi umetnega rečnega otoka, ki v zgodovini nikoli ni imel kakšne pomembnejše vloge, se je spremenil v naravnost idealno prizorišče romantičnih literarnih zgodb. Med temi je posebej znana ljubezenska povest Ivana Tavčarja Otok in Struga. Otočec, katerega podobo ob vsakem letnem času tako imenitno odslikava gladina Krke, je še danes prostor za romantično sanjarjenje. Grajska stavba, v kateri so po drugi svetovni vojni uredili sodobno gostišče in hotel visoke kategorije, je izjemno zanimiva. Njeno jedro oblikuje enonadstropna, na podkvastem tlorisu pozidana stavba, ki se ponaša z gotskimi okni in portali ter z dvema z renesančno slikarijo opremljenima pomoloma. Takšno podobo je grajsko jedro dobilo v 16. stoletju, v času svojih najimenitnejših lastnikov, tirolskega plemiča Sigismunda pl. Villandersa in kasneje generala Vojne krajine Ivana Lenkoviča. Že takrat so Otočec obdali tudi z vencem obzidja, okrepljenega s pravokotnim vhodnim in okroglimi obrambnimi stolpiči. V 19. stoletju so ga oplemenitili še s stezicami prepredenim angleškim parkom, ki še vedno privablja številne obiskovalce.