Oblika in mehanika uvrščata glasbilo med oboe, značilne za drugo polovico 18. stoletja. Lesenim delom je mojster dodal še roževinaste obročke; zaklopke so osmerokotne, njihovi podaljški pa značilno zaobljeni. Spodnji del ima na odmevniku številne razpoke, kar potrjuje domnevo, da je bilo glasbilo nekoč močno poškodovano. Friedrich Hamming, ki je izdelal zgornji del instrumenta, se ni oziral na obliko ohranjenega glasbila, temveč le na njegovo mehaniko. Zato je zgornji del izdelan v stilu poznega 18. stoletja.