Baročno razgibani obliki konično izvrtane cevi s tremi zaklopkami in štirimi luknjicami (zgornja je dvojna) manjka vrhnji del. Izgubljenemu delu lahko z zanesljivostjo pripišemo štiri odprte luknjice (spodnja je bila dvojna) ter dvojni trsni jeziček. Estetsko oblikovani leseni piščali je mojster pridal tudi umetelno izdelane zaklopke. Stranski, v spodnjem delu kvadratno zaključeni, se iztečeta v zaobljen paličast podaljšek. Srednjo zaklopko pa v vrhnjem delu zaključuje mehko oblikovana pentlja. Takšne zaklopke so krasile oboe do konca 18. stoletja. Spodnji del baročne oboe je najstarejše pihalo naše zbirke in edino na Slovenskem. Schellovi instrumenti so tudi po evropskih glasbenih zbirkah prava redkost.