Maksim Azarkevič, Ana Baraga, Tjaša Bon, Maša Bornšek, Evia Brvar Ravnikar, Sabina Colnar, Vitjan Črešnar Štaus, Miha Erič, Peter Ferlan, Nina Kavzar, Samira Kentrič, Danaja Kurnik, Anja Kranjc, Maja Lesjak Gavriloska, Nea Likar, Hana Nekrep, Arjan Pregl, Marko Rop, Meta Šolar, Maruša Štibelj, Žana Šuran, Tinka Mesec Tomazin, Iva Tratnik, Dalibor Bori Zupančič, Sara Žičkar, Jernej Žumer

Prijazno vabljeni na odprtje razstave Užitek – sanjska pokrajina 5. festivala erotične ilustracije Velvet v četrtek, 5. decembra, ob 19. uri v Galerijo Račka.

Užitek, beseda, ki evocira srečo, sproščenost, predanost trenutku, ekstazo in zadovoljstvo, je skozi stoletja postala obremenjena s konotacijami, ki njeno razumevanje venomer spreminjajo v bojno polje. ”Želeti si” je predstopnja užitka. Čakati in upati na trenutek, ko se običajnost razgrne v nekaj večjega, v širini naše zavesti dojetega kot komajda zemeljskega, a vendarle popolnoma človeškega. Sokrat je trdil, da mora biti želja odložena v imenu višjega ideala, a kaj bi lahko razumeli kot ideal, višji od uživanja, če to zahteva simbiozo med vsemi našimi čuti, povezavo med mislijo, čustvom in telesom? Predvsem spolni užitek – del našega življenja, ki je z njim neločljivo povezan – se je skozi zgodovino vse prepogosto spremenil v filozofski koncept, ki prevprašuje moralo, namembnost in spolne vloge. Poenostavljeno obravnavan kot stranski produkt reprodukcije je predvsem za ženske postal vsiljena sramota, izvirni greh. Številni psihologi, ki jih je navdihnila freudovska psihoanaliza, so trdili, da morajo ženske doseči orgazem le z vaginalno penetracijo s strani moškega – užitka si torej ne smejo lastiti. Z upoštevanjem tega so tudi moški prikrajšani za razumevanje užitka kot zaokrožene celote in spodbujeni k sebičnemu dojemanju sočloveka. Z roko v roki s to ideologijo je vsakršen užitek dojeman kot redka nagrada, ne pa stanje misli in enakovreden preplet energij oseb, ki sodelujejo v kreiranju občutka. Umetniki, predstavljeni na Velvet 5, izkazujejo poglobljeno razumevanje odnosa med telesnostjo in miselnostjo užitka ter ob tem razblinjajo zastarele miselne vzorce. Ilustracije izničujejo preživete, a še vedno prisotne spolne stereotipe, izpostavljajo fluidnost spola in spolnosti, iščejo vzporednice med človeškim in rastlinskim ter živalskim svetom, razmišljajo o poželenju – njegovi mesenosti in subtilnosti, ter skozi vse našteto ohranjajo ravnotežje med osebno izpovednim in družbeno relevantnim. Nekatere ilustracije v ospredje postavljajo neizogibno motiviko genitalij in erogenih con, druge užitek predstavljajo na metafizični, spiritualni ravni, a je pri obojih v idejnem izhodišču prisoten recipročen preplet, ki signalizira, da je eno aktivacija drugega. Užitek je predstavljen kot bizaren, poduhovljen, nerazumljiv in abstrakten, ali pa kot popolnoma vsakdanji, prizemljen in tudi humoren. Resnica je, da je užitek vse to – ustvarja hierarhijo, po kateri se dvigamo za namen razslojevanja kompleksnega pojava, ki ga obenem dojemamo kot nujnost in ideal, pogosto pa vseh njegovih vzvodov in manifestacij ne moremo razumeti na racionalni ravni. Ne glede na to, ali se avtorji motiva užitka poslužujejo kot skupinskega ali individualnega stanja, so pri izraznosti intenzivni in neomejeni, kar daje vedeti, da že sam razmislek o likovni reprezentaciji užitka vodi k užitku. Obe skrajnosti: fantazijska interpretacija kakor tudi realistična izjava, sta na likovnem področju enakovredno nujni, da lahko o spolnosti govorimo brez sprenevedanja in zaobjamemo vse njene pogosto absurdne, a vedno zanimive nianse. Morda je ob vseh bremenih, ki jih nosi tematika spolnosti, najtežje priznati, da predstavlja izjemno raznoliko pokrajino, ki si jo vsi želimo raziskovati brez izogibanja, zadržkov in smerokazov, kot to počnemo s pokrajinami, na katere naletimo v sanjah. Želja je vedno subjektivno razslojena, užitek je vedno individualen, a potenciran, kadar ga delimo. Doseči trenutke, kjer ustvarimo varen prostor za opustitev inhibicij, je samo po sebi umetnost in tudi zavestna praksa, ki zahteva razstavljanje preživetih okvirjev in vzpostavitev zaupanja – do sebe in do drugih. Dolgotrajen proces ni le osebna pot, temveč tudi pogled na generacije pred nami, ki so bile nemalokrat ujete v zamejena pojmovanja osebne svobode. S tem v mislih užitek ni samoumeven del življenja, temveč radikalno dejanje. Doseči stanje, v katerem ga lahko popolnoma razumemo in čutimo, obsega mnogo več od telesa samega. Obsega intimnost, učenje, spoznavanje, komunikacijo v vseh njenih oblikah, sprejemanje drugačnosti in radovednost o neznanem. Vse to so predpogoji za možnost avtentičnega izraza lastnih želja ob empatičnem sprejemanju želj sočloveka. Ob vsem naštetem je predvsem nujen pogum, ki nam omogoči, da se s samim bistvom potopimo v pokrajine, ki nam nikoli ne morejo biti prepovedane, saj vedno čakajo na naš brezkompromisno svoboden vstop v ekstatičnost.

Sara Nuša Golob Grabner

PROGRAM

Vodeni ogledi po razstavi
Petek, 13. 12. in 20. 12., 3. 1. in 10. 1., ob 18. uri
Sobota, 7. 12., ob 10. uri (vodenje s Saro Nušo Golob Grabner), in 21. 12., ob 10. uri
Nedelja, 8. 12. in 22. 12., ob 16. uri

Sobota, 21. 12., ob 11. uri
Sejem in delavnica erotične ilustracije

Nedelja, 22. 12., ob 16. uri
Dogodek z avtorji knjige Spreganje glagola prihajati;
Dominik Škrinjar, Klara Eva Kukovičič, Urška Bračko, Gašper Stražišar, Hana Bujanović Kokotć

Sobota, 11. 1. 2025, ob 18. uri
Druženje ob zaprtju razstave in voden ogled z avtoricami in avtorji VELVET 5 in s Saro Nušo Golob Grabner

__

Produkcija: Zavod Celeia Celje – Center sodobnih umetnosti
Umetniška vodja festivala: Nea Likar
Organizacija in postavitev razstave: Maja Antončič, Nea Likar
Besedilo: Sara Nuša Golob Grabner
Podpora: Mestna občina Celje