Tímea Piróth v svoji praksi raziskuje koncept zavrženosti in ustvarja v najrazličnejših medijih, v zadnjih delih pa preizkuša tudi možnosti razširjene rabe tehnike tetoviranja. Najbolj jo zanima ideja liminalnosti in načini reprezentacije izven galerij in umetnostnih institucij.
Prva samostojna predstavitev umetnice v Centru sodobnih umetnosti je plod njenega rezidenčnega bivanja v Celju. Predstavlja se s povsem novo produkcijo, nastalo posebej za Galerijo Račka. Pri zasnovi del je izhajala iz bivše namembnosti prostora in s preoblikovanjem stereotipov, povezanih s kulturo peep showa, premišljevala o arhetipskih spolnih vlogah ter seksualnosti. Osrednji pomen tako namenja ženskemu telesu in skozi dinamično prostorsko postavitev, ki vključuje tudi gledalčevo telo, govori o načinih discipliniranja telesa in omejevanju ženske seksualnosti skozi religijo in patriarhat. V delu Flesh (2022–2023) opazujemo skupek naključno razvrščenih risb vtetoviranih na silikonsko podlago, ki spominja na kožo. Umetnica je pod vtisom branja Foucaultove Zgodovine seksualnosti povsem asociativno, brez racionalnega premisleka, zapovrstjo risala podobe po podlagi – od grotesknih upodobitev neznanih obrazov do krščanskih simbolov in motivov čarovniških procesov, ki vsi pričajo o nasilnem poskusu nadvlade nad telesom. Delo daje vtis mesenosti in je postavljeno v prostor kot viseča instalacija, s čimer umetnica še bolj poudari problematiko obvladovanja in objektivizacije ženskega telesa. Tudi v delu Cafat (2024), ki je madžarski izraz za meso, problematizira poskuse dominacije nad ženskim telesom. Ponovno uporabi silikon in tehniko tetoviranja, le da ga tokrat razreže in razvrsti po sedišču in s tem vabi gledalca, da se vanj usede. Delo deluje surovo in vzbuja odpor, kar je značilno za Piróthino prakso, ki v svojih delih pogosto uporablja elemente grotesknosti, surovosti ali celo gnusa, da bi poudarila grobo plat družbene realnosti. Brez naslova (2024) je serija vezenin z všitimi pornografskimi podobami, ki govori o preseganju zreducirane vloge ženske kot gospodinje vezane zgolj na dom in brez seksualne svobode, ki ji je odvzeta. V jeklenih napisih Daddy Issues (2024) in Please Them (2024), postavljenih po prostoru, opozarja na poskuse zasramovanja procesa emancipacije od tradicionalnih spolnih vlog. Postavitev zaključuje umetničin starejši video z naslovom Bugyrok (2019), s katerim, skozi sočasno uprizarjanje razreza živalskega mesa in s podobami naravnega okolja, ustvari posebno atmosfero izrazitega nelagodja in zamejenosti.
Tímea Piróth z razstavo Under Construction, v času, ko so v družbenem prostoru vedno vidnejši pozivi k retradicionalizaciji družbe, pomembno opozori na aktualnost preteklih oblik nadzorovanja seksualnosti.
Tímea Piróth (1991) je vizualna umetnica, ki živi in dela v Budimpešti. Leta 2015 je diplomirala na slikarskem oddelku Madžarske univerze za likovno umetnost. Sodelovala je na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah, in se udeležila številnih rezidenc po svetu kot je Air Celeia v Celju (Slovenija), Artbasis v Gyumriju (Armenija) in Piar resideny v Kumasiju (Gana).