Nedaleč od Krškega, v smeri proti Celju, leži ob sotočju reke Save in potoka Brestanica kraj Brestanica, nekoč imenovan Rajhenburg. Muzej novejše zgodovine Slovenije ima na gradu Rajhenburg muzejsko enoto.

Kraj ima bogato zgodovinsko preteklost, saj so ohranjeni zgodovinski ostanki tako iz časa prazgodovine, kot iz časa Rimskega imperija, ko je mimo Brestanice peljala rimska cesta, Neviodunum – Celeia. Grad se prvič omenja 29. septembra 895, ko je kralj Arnulf podelil velikašu Valtunu posesti v Brestanici in v Krškem. Tako je grad Rajhenburg prvi pisno omenjeni srednjeveški grad v Sloveniji. V začetku 10. stoletja je bil v bojih z Madžari porušen. V letih 1131–1147 ga je dal salzburški nadškof Konrad na novo pozidati in vanj pripeljal rodbino Rajhenburških, ki so bili sprva najemniki, pozneje pa so postali v zahvalo za vojaške zasluge lastniki gradu. Salzburški nadškofje so imeli v kraju celo svojo kovnico denarja.  Rodbina Rajhenburških je bila na gradu od leta 1141–1570, ko je izumrla. O njih govori med drugim zanimiva legenda o sovražnih bratih. Dokončno podobo je dobil grad za časa lastnikov Gallensteinov v začetku 17. stoletja.

Med pomembnejše lastnike štejemo tudi grofe Attemse, ki so bili v 18. stoletju lastniki tudi rajhenburškega gradu. V 19. stoletju pa se je na gradu zvrstilo več lastnikov, dokler niso leta 1881 grad kupili trapisti, menihi iz Francije, ki so ga preuredili v samostan. Aprila 1941 so Nemci menihe pregnali, grad pa preuredili v preselitveno taborišče za izgon Slovencev. Preko tega taborišča je odšlo na pot izgnanstva največ Slovencev – okrog 45.000, od nekaj več kot 60.000 izgnanih. Po vojni so bili na gradu zapori, od 1968 dalje pa se je grad spreminjal v muzejski objekt.

Grad je bil 1. decembra 2012 po dobrem letu celovite obnove na novo odprt. Čudovito prenovljena grajska stavba, ki je pomemben kulturno-zgodovinski spomenik, je vsekakor vredna ogleda.