Partizanski tisk je v narodnoosvobodilnem boju odigral pomembno povezovalno vlogo. Pozival je k oboroženemu odporu proti okupatorju in predstavljal protiutež razpredeni sovražni propagandi. Še zlasti velika potreba po pisani slovenski besedi je bila zaradi dolgoletnih fašističnih pritiskov na Primorskem.

Največja in tehnično najbolje opremljena partizanska tiskarna na Primorskem je bila tiskarna Slovenija. Po nasvetu domačina so zanjo izbrali skrivno mesto pod robom 1000 metrov visoke Vojskarske planote nad dolino Kanomljice. Poleti 1944 so barake sestavili na žagi v Gačniku, nato pa oštevilčene tramove in deske v nočeh prevažali na izbrano lokacijo. Zgradili so strojnico, kuhinjo in jedilnico, stavnico, knjigoveznico in električno centralo za pogon tiskarskega stroja z elektromotorjem. Sodelavci partizanskih tiskarjev so v Milanu kupili velik in sodoben električni brzotiskalni stroj, ga mimo mnogih nevarnosti ilegalno pripeljali do Gorice in na Vojščico, potem pa po delih mukoma prenesli v strojnico tiskarne. Priskrbeli so tudi manjši tiskalni stroj TIGL.

Tiskarna Slovenija je začela obratovati 17. septembra 1944 in naslednje jutro so preko kurirske relejne postaje na Humu že odposlali 4000 izvodov Partizanskega dnevnika. Slednji je bil edini dnevni časopis v okupirani Evropi, ki ga je tiskalo kako odporniško gibanje. Izhajal je redno do konca vojne in to v dnevni nakladi od 4000 do 7000 izvodov. V tiskarni, ki je obratovala do 1. maja 1945, je delalo 40 do 50 ljudi. V času delovanja so natisnili skupno 313 različnih izdaj na 1274 straneh in v 1.394.000 izvodih. Graverski mojster je izdelal tudi precej linorezov in izrezal v linolej ali svinec kar 56 različnih žigov z nad 450 primerki.

Nemci tiskarne niso nikoli odkrili, celo med zadnjo ofenzivo spomladi 1945. leta ne, ko so ogorčeni boji divjali v njeni neposredni bližini in je samo na Vojščici nad njo padlo kar 305 partizanskih borcev. Tiskarna Slovenija je še danes v celoti ohranjena in kot kulturnozgodovinski spomenik že od leta 1947 odprta za obiskovalce, prav tako še vedno delujejo tiskarski stroji.

Odprto od 15. aprila do 15. oktobra, vsak dan od 9.00-16.00.

Partizanska tiskarna je najlažje dostopna po 14 km dolgi cesti iz Idrije na Vojsko, od koder vodita do nje dve poti. Prva vodi proti Vojščici (partizansko grobišče iz leta 1945), odcep za tiskarno je po 2 km vožnje. Ta pot je primerna tudi za avtobuse. Od parkirišča do tiskarne je okoli 20 min strme pešpoti navzdol. Druga pot vas z Vojskega pelje proti domačiji na Humu. V prvem ovinku pod omenjeno domačijo zavijete levo na gozdno cesto, ki vas pripelje pod tiskarno. Nato sledi še dobrih 5 min pešpoti navzgor. Ta pot je primerna le za osebne avtomobile. Priporočamo primerno obutev (športni copati, pohodni čevlji).