Liznjekova domačija sredi Kranjske Gore je bila bogat gruntarski dom ob nekdanji glavni vaški poti. Mogočna kmečka hiša, kjer je bila nekaj časa tudi gostilna, je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja in kaže značilnosti kmečkega baroka iz 18. in začetka 19. stoletja. Njena prostorska zasnova je v preteklosti predstavljala eno najnaprednejših arhitektur pri nas; danes se nam kaže kot prototip pristne slovenske alpske hiše. K njej spada tudi značilno veliko gospodarsko poslopje, datirano z letnico 1781. Hišo krasijo poslikave na fasadi (freska, šivani robovi in cofasti ornament), kamnit polkrožni portal in lesen gank (balkon). V zidanem pritličju so črna kuhinja, veža, vežna in hišna kamra ter hiša z lesenim stropom, izrezljano rozeto in letnico 1781 na nosilnem tramu. Na prostornem podstrešju sta dva »štibla« – leseni kamri, »v čevdru« pa so bile kleti in hlev. Od leta 1983 je Liznjekova domačija obnovljena in z etnološko zbirko muzejsko preurejena.
V kletnih prostorih Liznjekove hiše sta stalna razstava o življenju in delu mladinskega pisatelja Josipa Vandota (1884-1944) in priložnostna galerija.