Finžgarjeva rojstna hiša, po domače pri Dolencu, skupaj s kozolcem in skednjem predstavlja muzej na prostem, ki prikazuje  gradbeno in bivalno kulturo kajžarske družine konec 19. stoletja na Gorenjskem. V kletnih prostorih je urejana razstava o življenju in delu Franca Saleškega Finžgarja.
Prvotna lesena kajža je bila zgrajena konec 18. stoletja. Finžgarjev ded jo je leta 1849 prenovil in povečal, tako je odtlej obsegala vežo, črno kuhinjo, špajzo, hišo in kamro v zgornjem delu ter čevdrc, cimrc in štalo v spodnjem. Dolenčeva kajža je bila preurejena v muzej ob 100-letnici pisateljevega rojstva.

Franc Saleški Finžgar (1871–1962) se je v slovensko književnost zapisal kot mojster ljudske besedne umetnosti. Kot je dejal sam, se mu je čut za pristen jezik oblikoval prav na domačem zapečku, od koder je poslušal pripovedi mož, ki so se v zimskih večerih zbirali v Dolenčevi kajži. Med njegovimi znanimi deli so roman Pod svobodnim soncem, povest Dekla Ančka, drama Veriga, pravljica Makalonca …  Prodoren, načelen in pošten si je Finžgar pridobil zaupanje ljudi povsod, kjer je deloval kot duhovnik, urednik in pisatelj.