Prešernova rojstna hiša v Vrbi
Hiša, v kateri se je leta 1800 rodil dr. France Prešeren, je bila zgrajena v 16. stoletju. Pri hiši se je po domače reklo pri Ribč. Prvotna, deloma lesena stavba je po kasnejših pozidavah postala tipična gruntarska hiša. Današnjo podobo je dobila po požaru, ki je leta 1856 prizadel Vrbo. Leta 1938 je bila hiša odkupljena, gospodarsko poslopje ob njej pa je ostalo v lasti Ribčevih. 21. maja leta 1939 je bila Prešernova hiša z veliko slovesnostjo odprta za javnost kot muzej. Veža, hiša in kamra so opremljene s pohištvom in predmeti iz časa Prešernovega življenja, prav takšna kot nekoč je še danes črna kuhinja, v nekdanji žitnici pa je urejena stalna razstava o življenju in delu pesnika.
V Prešernovi rojstni hiši se je sto let za pesnikom rodil ljubljanski nadškof Anton Vovk (1900–1963).
»Kar je Angležem Shakespeare, Francozom Racine, Italijanom Dante, Nemcem Goethe, Rusom Puškin, Poljakom Mickiewicz – to je Slovencem Preširen,« je zapisal Josip Stritar ob izdaji Poezij leta 1866. Dr. France Prešeren (1800–1849), prvi med slovenskimi pesniki, je v zgodovini odigral odločilno vlogo pri uveljavljanju slovenskega jezika in zahteval, da Slovenci postanemo enakopravni med evropskimi narodi. Svojo vizijo o enakopravnosti in prijateljskem sožitju med vsemi narodi je izrazil v Zdravljici, ki je ob osamosvojitvi Slovenije postala slovenska himna.