V založništvu Inštituta za politike prostora je pred kratkim izšla knjiga
Kreativna urbana regeneracija. Obravnava prostorsko razporeditev kreativnih industrij v Ljubljani in njeni urbani regiji ter lokacijske dejavnike, ki nanjo vplivajo. Ključne ugotovitve iz knjige bodo predstavili njeni avtorji,
Tadej Žaucer, Marko Peterlin, dr. Matjaž Uršič, Petra Očkerl in Tatjana Marn. Sledil bo pogovor s predstavniki različnih področij kreativnosti, ki bodo iz lastnih izkušenj komentirali ugotovitve v knjigi ter sodelovali v razpravi s publiko. V pogovoru bodo sodelovali Igor Medjugorac, Rdeči oblak; Miha Klinar, Gigodesign; Milan Tomac, Enota; Samo Selimovič, Bunker ter Gašper Koren, Zemanta.
Študija, predstavljena v knjigi, je nastala po naročilu Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije v okviru mednarodnega projekta Creative Cities. Rezultati so lahko dragocen prispevek k okrepitvi kreativnega gospodarstva na eni strani ter k načrtovanju urbanega razvoja na drugi strani – pri slednjem še posebej v zvezi z urbano regeneracijo. Izsledki so uporabni pri razvoju kreativnih četrti, ki so pomembno orodje tako kreativnega gospodarstva kot urbanega razvoja.
Obdobje, ko je zadoščal par pridnih rok, se je v Evropi in Ameriki (vsaj za nekaj časa) poslovilo. Danes vsi stavijo na znanje, inovativnost in ustvarjalnost. Strinjali se boste, da se ustvarjalnost (s podomačeno tujko: kreativnost) med naštetimi sliši najbolje. Vseeno je umik klasišne industrije dejansko za seboj pustil ekonomsko, družbeno in prostorko vrzel. Delen odgovor na vprašanje, kako omenjene vrzeli zapolniti, je tudi kreativna ekonomija – eden od hitreje rastočih ekonomskih sektorjev, kot dokazujejo mednarodne raziskave, narejene v Evropi in ZDA. Prav zato je kreativna ekonomija deležna podpore – vse več mest je, ki strateško spodbujajo njen razvoj in se pri tem pogosto tudi medsebojno povezujejo.
(iz predgovora, Aidan Cerar)