V hiši, kjer je od jeseni leta 1846 pa do 8. februarja 1849 prebival najpomembnejši slovenski pesnik dr. France Prešeren (1800 - 1849), je bil 8. februarja 1964 odprt spominski muzej.
Prešeren je v Kranju najel stanovanje v hiši, ki je nosila oznako Mesto 181. Hiša je bila last kranjskega trgovca in pivovarja Franca Mayerja. V spodnjih prostorih, kjer je danes galerija, je bila prva kranjska kavarna, ki jo je imel Švicar Florian Pua. Pesnik je imel vhod v hišo iz današnje Tavčarjeve ulice v prvo nadstropje. Prostori na današnjo Prešernovo ulico so bili bivalni (kuhinja, Katrina soba, Prešernova soba in soba Andreja Rudolfa), odvetniško pisarno pa je imel na Tavčarjevo ulico, ki se je v njegovem času imenovala Svinjska ulica.

Z avtentičnim pohištvom sta opremljeni dve sobi: pesnikova spalnica in odvetniška pisarna.

Razstavljeni so: cenzuriran rokopis Poezij iz leta 1847, original in faksimile Krsta pri Savici, časopisi, kjer je pesnik objavljal svoje pesmi (Carniola, Illyrisches Blatt, Kmetijske in rokodelske novice, Krajnska č’belica). Za likovno dopolnitev prostor krasijo portreti njegovih dveh prijateljev, Matija Čopa in Andreja Smoleta, ter portret njegove neuslišane ljubezni Primicove Julije. Razstavljamo tudi prvo pesnikovo likovno upodobitev iz leta 1850. Avtor portreta je bil Goldenstein, ki je pesnika naslikal po spominu. Posebej so izpostavljeni trije vrhunci v njegovem življenju: Sonetni venec, Krst pri Savici, izid Poezij. Njegova pesem Zdravljica je nadvse pomembna za slovensko narodno identiteto, saj je danes, ko smo Slovenci neodvisen narod, 7. kitica te pesmi tudi naša himna. Dr. France Prešeren je svoje pesmi objavljal, med drugim, tudi v Kmetijskih in rokodelskih novicah, katerih urednik je bil kranjski rojak, dr. Janez Bleiweis, plemeniti Trsteniški.

Na razstavi je moč videti tudi precej knjig in sodobnih medijev o Prešernovem življenju in njegovem delu, hkrati pa tudi ogromno prevodov njegove poezije v tuje jezike. Ponosni smo, da Prešerna berejo tudi v kitajskem in bengalskem jeziku.