O nekonvencionalnem umetniškem slogu, etični načelnosti ter boemskem življenju fascinantne Karle Bulovec Mrak poznamo burne, nasprotujoče si odzive; po eni strani je avtorica ostala brez naročil in podpore, po drugi pa so jo veliki občudovalci, med njimi dramatik in življenjski partner Ivan Mrak, s svojim pisanjem preoblikovali v mit. Karla Bulovec Mrak je bila kiparka (študij je zaključila v Pragi), vendar jo danes veliko bolje poznamo po risbah, kot so impozantne velikoformatne tematske kompozicije s simbolnimi upodobitvami svetopisemskih prizorov, osnutki za monumentalne kiparske spomenike, mnogi portreti in intimnejše študije ter skice. Med njimi izstopajo pretresljive, več let nastajajoče portretne upodobitve umirajočih in mrtvih mačk, ki neprizanesljivo razkrivajo občutenje umiranja in smrti. Z Mariborom jo povezuje kratko bivanje v letu 1936, v času nastajanja kiparskega modela za spomenik Antona M. Slomška, ki od leta 1996 stoji ulit v bronu pri opatijski cerkvi v Celju. Prav v tem letu zrelega umetničinega obdobja je nastala tudi študija ženskega lika Dekle z magnolijami z značilno dramatizacijo ter nemirnostjo podobe, ki jo je avtorica dosegala s kontrastiranjem ploskev, plamenasto oblikovanimi lasmi in značilno napetostjo nasmeha.