Novoletna voščilnica v obliki razglednice z belo obrobo, v vseh štirih vogalih so po trije listki bodike in tri rdeče jagode bodike. V modrem okrasku z roza vijolično pentljo gorita dve rdeči sveči, obdani s šopkom bodike in dvema cvetoma teloha (?) ter tremi okraski rumene, roza vijolične in oranžne barve. Pod zgornjim robom voščilnice je z belimi velkimi in malimi pisanimi črkami zapisano voščilo: Srečno novo leto. V desnem zgornjem vogalu je prilepljena redna znamka vrednosti A iz serije Grajske stavbe na Slovenskem z upodobitvijo Ptujskega gradu. V osrednjem belem delu znamke je v rjavi barvi risba ptujskega gradu. Pod zgornjim robom znamke je na sredi natisnjen rumeni poštni rog, v desnem zgornjem vogalu pa na rumenem polju velika črka A. Pod risbo ob desnem robu znamke je z velikimi in malimi pisanimi črkami zapisano; Ptujski grad. Nad spodnjim robom znamke je rumeno polje, na njem je z belimi velikimi tiskanimi črkami izpisano Slovenija. Znamko je izdala Pošta Slovenije 23. 6. 2000. Risba, ilustracija in oblikovanje: Andrejka Čufer, papir, tisk: Delo, Tiskarna d.d., 2-barvni ofset tisk, velikost: 25,60 x 34,50 mm, grebenasto zobčanje. Dr. Ivan Stopar: Ptujski grad - Zdi se, da so imeli nekateri kraji že od pradavnine posebno moč, da so vabili k poselitvi in gradnji utrjenih postojank. Na takšnem kraju so že v bronasti dobi prebivalci Podravja poselili grič nad današnjim Ptujem, svojo utrdbo pa so si uredili na njem tudi Rimljani. Od tod je bilo namreč možno v širokem polmeru strateško obvladovati pokrajino, predvsem pa varovati prehod prek Drave, ki je že od nekdaj povezoval predalpski prostor s Panonijo. Tako ne preseneča, da so si gradišče na Ptujskem griču izbrali za svojo fevdalno postojanko tudi salzburški nadškofje. Ti so tu že v 9. ali 10. stoletju postavili svoj prvi grad, vendar je bil že v 11. stoletju, v času bojev z obmejnimi Ogri, do tal porušen. Katastrofo je preživel edino skromen stolpič na zahodnem obrobju griča, ki po vseh svojih arhitekturnih značilnostih sodi v predromanski čas. Današnji ptujski grad sega s svojimi najstarejšimi sestavinami v čas salzburškega nadškofa Konrada I. Iz tega časa se je na Ptuju ohranila mogočna viteška dvorana, v kateri so že takrat imeli sedež mogočni vazali gospodje Ptujski, ena najpomembnejših fevdalnih rodovin na Slovenskem. Pozneje so se lastniki gradu še nekajkrat menjali, grad pa se je medtem razrasel do svoje današnje podobe. Najpomembnejše posege je doživel v času renesanse, ko so ga na dvorišču opremili z arkadnimi hodniki, njegova sedanja podoba pa je v največji meri rezultat baročnih prezidav. Danes je v njem sedež Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki ima v njem razstavljene svoje kulturnozgodovinske zbirke. Pod zgornjim robom voščilnice je na sredini odtisnjen okrogli poštni žig.