Za poliptih Avgust 72 je s tehničnega vidika značilna preosvetljenost, ki jo Dvoršak dosegel z razvijanjem v razredčenem razvijalcu, vsebinsko pa pomeni korak naprej v smeri povezovanja tematike, ki jo druži podobna motivika. Pripovedno okleščeni prizori imajo dve različici: 6 oziroma 10 prizorov. To je edina Dvoršakova serija v svetli lestvici in jo lahko razumemo kot neke vrste eksperiment. Eno izmed fotografij te serije (Z 2-1, 1972) je pozneje uporabil v drugačni postavitvi, in sicer v diptihu, ki ga tvorita dve podobi: mirujoča zastava na drogu in zastava, ki jo premakne veter. Serija Avgust 72 kljub drugačnemu vzdušju nadaljuje Dvoršakov značilni besednjak, povezan z nasipi, ogradami in horizontom, s svojim nizanjem, ritmom, konceptualnim izhodiščem in svojo redkobesednostjo pa napoveduje serijo Garaže (1973).