Mira Pregelj je študirala je na likovni akademiji v Zagrebu, razstavljati pa je začela v okviru skupine Četrta generacija, ki so jo 1928 oblikovali nekdanji študenti zagrebške akademije z Miho Malešem na čelu. Umetniki so ustvarjali v duhu t.i. barvnega realizma, ki ga je Mira Pregelj kot močna in samosvoja umetnica, nadalje razvijala na povsem oseben način. Njen najizvirnejši prispevek so slike manjšega formata s skupinskimi figuralnimi motivi. Posebej ljuba so ji bila množična prizorišča kot so kavarne, trgi, športne prireditve, ulični prizori, skupine ljudi v naravi, itd. Značilnost teh del je poudarjena črna kontura, ki jo poživljajo osnovne barve nanešene z odločno potezo. Dinamika živahnih skupinskih prizorov in dinamika slikarkinih potez se v teh delih združita v izviren in prepoznaven rokopis, ki prekipeva od silovite ekspresivnosti (z odmevi francoskega fauvizma). Kritiki so pogosto pisali, da slika »po moško«. Čeprav je bil doprinos Mire Pregelj v njenem času delno spregledan, je bila nedvomno ena najpomembnejših soustvarjalk modernizma v povojni slovenski likovni umetnosti. Njena dela izpričujejo izredno slikarsko prezenco, življenjski vitalizem in neupogljivost duha, ki v vseh okoliščinah sledi svoji lastni ustvarjalni poti.