Ležeč kolovrat, brez preslice. Tovrstni kolovrati so imeli preslico posebej, nanjo so zavezali prejo. Pridelava in predelavava lanu je bilo izrazito žensko delo. Razen tkanja, ki je bilo moško delo. S pridelavo lanu je precej dela, izrazit skupinski značaj sta imela trenje in predenje lanu. Takrat se je pri hiši, kjer so imeli veliko lanu, zbralo več teric in/ali predic. V postopku trenja nastane predivo, ki so očiščenega predice s prsti sukale na kolovratu (korblatu) v prejo oziroma nit. Predlo se je pozimi, ko je bilo več časa. Predivo so nataknile na preslico, ki je bila v Prekmurju samostoječa (v ostalih pokrajinah je bila preslica nataknjena na kolovrat), in poganjale kolovrat. Nit, ki jo je sukal kolovrat, so vlekle med prsti, če ni bila enakomerno debela ter jo slinile z jezikom. Nit se je navijala na tuljavo (špulo), šest tuljav je bilo potrebnih za klobčič (klopko).