Kip je nastal kot osnutek med Bernekerjevim študijem na kiparski specialki pri profesorju Edmundu von Hellmerju na dunajski akademiji in je bil leta 1974 odlit v bron. V dunajskem obdobju, ki traja vse do leta 1915, so nastala kiparjeva najboljša dela, ki kažejo odlično poznavanje materiala in domiselno zasnovo kompozicij. Berneker je bil sopotnik slovenskih impresionistov in je z njimi večkrat razstavljal, med drugim tudi Samoto v sloviti Galeriji Miethke na Dunaju (1904). UGM je Samoto leta 1963 kupila od Milice Vidic, snahe dr. Frana Vidica, Bernekerjevega mecena. Na tleh sedeči ženski akt desnico polaga na levo koleno in sklonjene glave strmi predse. Slikovito podana površina − na podstavku robustnejša, na figuri nežnejša − mehča mejo med podstavkom in likom ter ustvarja dinamično igro svetlobe in sence. Opazen je vpliv Augusta Rodina, velikega vzornika v kiparstvu na prelomu stoletja, in kiparstva secesije, ki se kaže v sedeči drži in melanholiji. Slednja je značilna za več Bernekerjevih del. V Samoti jo podkrepi še v formi, saj se zdi, da figura, zazrta v svoj notranji svet, tóne vase. O melanholični noti v kiparjevih delih Rihard Jakopič zapiše: »Vsebina vseh teh skic je žalosti polna. Morda se v njih zrcali duša Bernekerjevega življenja? Ali so morda odsev vseh tistih trpečih ljudi, ki jih Berneker opazuje in ljubi?«