Hrvaški kipar Petar Smajić (1910–1985) je ustvarjal v slogu naivne umetnosti. V lesu je upodabljal statične like živali in ljudi manjših formatov v značilni stilizaciji. Pred drugo svetovno vojno je kot gost sodeloval na razstavah kolektiva Grupa Zemlja. Prvo Smajićevo razstavo v Splitu (1934) je obiskal kipar Ivan Meštrović in mladega kiparja povabil na študij umetnosti v Italijo, kar pa je Smajić zaradi družinskih obveznosti zavrnil. Bil je eden od pobudnikov za ustanovitev kiparske kolonije naivcev v Ernestinovem pri Osjeku, kjer je živel po letu 1941.
Kip Jezdec (pred 1964) je tedanji Svet za kulturo Beograd podaril Umetnostni galeriji Maribor leta 1964. Gre za tipično Smajićevo delo, ki motivno črpa iz kmečkega okolja. Stilizirani figuri konja in jezdeca sta podani togo in statično v poenostavljenih formah, ki ne upoštevajo telesnih proporcev. Obraz je shematiziran in brez osebnostnih potez. Skulptura nagovarja z neposrednostjo in svojevrstno lepoto, ki priča o primarni naravi človeškega ustvarjanja.