Skobeljni stroj je izdelala tovarna Carl Pfaff Wien. Skobljanje je postopek obdelave z odrezavanjem s profilnimi, enorezilnimi orodji. Uporablja se predvsem za obdelavo velikih ravnih površin, predvsem je zelo primerno za dolge in ozke obdelovance. Premočrtno glavno gibanje opravlja obdelovanec, ki je vpet na delovni mizi, orodje pa opravlja podajalno gibanje. Delovni gib mize omejujeta stikali. V postelji z vodili dolžine 2910 mm se giblje delovna miza dolžine 2230 mm, ki ima utore za vpetje obdelovanca. Pogon stroja je bil od transmisije prek ploščatega jermena do jermenice, sestavljene iz treh delov. Srednja je bila pritrjena nepremično, stranski dve pa prosto vrteči. S posebnimi krmilnimi ročicami in vzvodi se je premikal jermen izmenoma do prosto vrtečih jermenic. Delovna miza je dalje dobila pogon prek zobniškega predležja, pri čemer je bil delovni gib precej počasnejši kot povratni gib. Velikost delovne površine določata oba stranska stebra, ki ju zgoraj povezuje prečka. Na vsaki strani prečke je par stožčastih zobnikov, ki sta v povezavi z navojnima vretenoma v stebrih za nastavitev višine sani. Po vodilih saneh se giblje suport z vpenjalom za orodje - nož. Vrtenje ročice omogoča nastavitev poševnosti orodja. Danes jermenice ne obstajajo več, ohranjena je pogonska gred. Leta 1954 je bila izdelana dokumentacija za pogon skobeljnega stroja z elektromotorjem moči 4,2 kW in 715 vrt/min. Glavna gred je imela 100 vrt/min, moč se je prenašala s šestimi klinastimi jermeni B 17 × 11.