Med pomožne dele kotelne naprave spadajo tudi črpalke. Za manjše količine vode se uporabljajo batne črpalke. Zaradi varnosti obratovanja kotla mora imeti vsak kotel dve napajalni črpalki, ki morata imeti ločen pogon. Vsaka napajalna črpalka mora biti sposobna načrpati 1,6-kratno količino napajalne vode, kot jo je kotel sposoben upariti. V času gradnje opisane črpalke sta bila aktualna le parni pogon in pogon s stisnjenim zrakom, saj je bila električna energija še v povojih. Tehnični podatki črpalke in podatki o proizvajalcu niso znani. Po izvedbi in konstrukciji, ki jih opisuje pregledana literatura, so črpalko izdelali okrog leta 1890. Črpalka je zelo masivna. V današnjem času bi bile dimenzije občutno manjše. Pogonski stroj predstavlja batni stroj s pogonom na stisnjen zrak, delovni stroj pa batna črpalka, ki sta med seboj povezana s skupno batnico in posebnim oscilirajočim jarmom trapezne oblike. Tlak pogonskega stisnjenega zraka povzroča vrtenje kolenaste gredi in prek jarma vertikalno gibanje bata črpalke. Batni stroj in črpalka sta nameščena pokončno in sta dvostransko delujoča. V drsnikovi skrinjici je drsnik, ki je prek droga spojen z ekscentrom na glavni gredi in krmili batni stroj. Na gredi je pritrjen vztrajnik, ki služi za enakomerno delovanje stroja. Po doslej zbranih podatkih je črpalka delovala v stavbi jaška Jožef kot napajalna črpalka za parni kotel pri izvoznem stroju na parni pogon RS 28, oziroma pri kakšnem drugem stroju (informatorja Rafael Mlakar, Franc Kavčič).