Notranji okvir ogledala pravokotne oblike je zapleteno profiliran in mestoma prekrit s plitvo rezbarijo, gladki deli pa so gravirani in delno puncirani. Bolj plastično rezbarjena ornamentika v vogalih, ki nekoliko sega v prostor, nakazuje perforiran in bogato rezbarjen nastavek ter manjšo in skromnejšo rezbarijo spodaj. Nastavek je v zgornjem delu nekoliko usločen naprej, kar še dodatno stopnjuje skoraj polnoplastično rezbarijo ornamentike, sestavljeno iz prepleta trakov različnih širin s polžastimi zaključki, iz katerih rastejo v prostor izvijajoči se akantovi listi. Sredina nastavka je zapolnjena s košarico cvetja, vrh pa krona maskeron s stiliziranim školjkastim ovršjem, ki je po oblikovni plati in načinu izdelave tipično italijansko delo. Večje vmesne prostore zapolnjuje mrežasta ornamentika, ki je pri zgornjih ušesastih zaključkih amorfna, pri spodnjem ornamentu pa gre za klasično mrežo iz dvajsetih in tridesetih let 18. stoletja s cvetovi na stičiščih. Vsa površina je pozlačena, mestoma tudi na sijaj, kar še dodatno stopnjuje vtis plastičnosti. Steklo zrcala je novo. Okvir je narejen po beneških vzorih. Sama rezbarija je izdelana precej mojstrsko, pa vendar je čutiti za 18. stoletje sicer zelo značilno naivnost.