Nenavadna zasnova kanapeja nakazuje oblike pohištva, ki so prevladovale šele več kot sto let kasneje. Kanape namreč ne stoji na običajnih nogah, temveč na dveh plintastih podstavkih, na katera sta postavljena valja iz mehkega lesa, oblečena z enakim dekorativnim blagom kakor oblazinjenje zgornjega dela, in katerima sta po obliki enaka tudi oblazinjena naslona za roke. Kanape ima razmeroma tanke sedežne veznike, od katerih je sprednji konveksno izbočen, zgornji paličasto oblikovan veznik hrbtnega naslona, ki se proti sredini vzpenjajočemu se delu hrbtišča zožuje in je v tem predelu členjen s tankimi prstani, pa je vpet med dva masivna in na sprednji strani kanelirana in zgoraj z akroterijem zaključena ploha. Prvotno oblazinjenje je opeto z novim dekorativnim blagom. Iz orehovine izdelan bidermajerski kanape je bil v času svojega nastanka drugačen kot danes, saj so ga tako kot marsikatere druge pohištvene kose v skladu z modo, ki se je pojavila proti koncu 19. stoletja, črno prepolitirali.