Stol je podobno zasnovan kot naslanjač iz iste garniture, le da ima višji hrbtni naslon, polkrožno oblikovan sedež pa je nekoliko ožji in plitvejši. Sprednji nogi v obliki levjih šap s kroglo sta delno pozlačeni in poslikani ter zgoraj med seboj povezani z ravnim veznikom, že kar precej uviti zadnji nogi pa prehajata nad oblazinjenim sedežem v zasuk, tako da sledita krivini hrbtnega naslona. Pod uvito desko le-tega sta rezbarjeni in pozlačeni apliki orlov, ki sta zaradi konstrukcijske trdnosti naslona pritaknjeni k pokončnikoma. Sprednja stran naslona je bogato okrašena v tehniki risbe s tušem na svetli javorovi podlagi s cvetlično motiviko in antičnim moškim poprsjem v medaljonu v sredini, zadnja stran pa z motivom lire v osrednjem delu, od koder se na obe strani spuščata girlandi, ki ju pridržujeta dve skupini s po tremi plešočimi putti. Oblazinjenje je novejše. Empirska garnitura, ki jo hranimo v muzeju, je glede na primerjave gotovo nastala v eni izmed dunajskih pohištvenih manufaktur. Stol je v nekaterih elementih enak oziroma zelo podoben stolom iz dveh garnitur, ki sta bili izdelani na Dunaju za Marijo Ludovico d`Este, tretjo ženo cesarja Franca I. Stoli iz biljardne sobe v starem cesarskem dvorcu v Laxenburgu, ki so nastali leta 1808, imajo delno pozlačene levje tace ter preprost hrbtni naslon z rezbarjenima antičnima glavama, tisti iz glasbene sobe v dunajski carski rezidenci Hofburg, ki so približno dve leti mlajši od laxenburških, imajo preproste noge, sedežni naslon pa oblikovan z rezberjenima in pozlačenima aplikama orlov in z risbo s tušem okrašeno desko hrbtnega naslona.