Baročna kredenca je največji pohištveni kos v muzejski zbirki. Sestavljena je iz štirih delov, ki so le položeni drug na drugega. Podnožje s tremi predali stoji na štirih blazinastih nogah. Prehod iz podnožja v nizko omaro, ki jo na straneh zaznamujeta hermasta pilastra, zapirajo pa jo dvokrilna vrata s polnili, je ublažen s profilirano letvijo. Nastavek, najbogateje okrašen del kredence, je za tretjino ožji od nizke omare s podnožje in tudi po širini nekoliko umaknjen navznoter. V spodnjem delu ima dva predala, nad njima pa osrednji del zapirajo dvokrilna vrata, ki so v primerjavi s spodnjimi bogateje profilirana in členjena ter tudi primerno višja. Zgornji venec, ki je položen na nastavek, je izoblikovan v bogato profiliran pristrešek. Vsi štirje deli kredence so vodoravno členjeni z različno stopnjevanimi profili, ki jih mestoma še dodatno poživljajo temno lužene plamenaste letve. Vsi dekorativni elementi – plamenaste letve, rezbarjeni korintski kapiteli in tordirani stebri, bogato perforirano in tolčeno železno in pokositreno okovje – so smiselno razporejeni po vsej površini kredence. Kompozitni kapiteli imajo osnovo iz smrekovine, posamično rezbarjeni akantovi listi in polži, ki so na osnovo prilepljeni in pribiti z majhnimi klinci, pa so iz lipovine. Barvna osnova kredence, ki je površinsko obdelana z baročnim lakom in na katero so kot aplike pritrjeni počrnjene plamenaste letve in rezbarjeni kapiteli, je orehova. Za dodaten poudarek poskrbi srebrna barva pokositrenega okovja. Kredenca je v osnovi precej grobo mizarsko delo, kar pa ni prav nič nenavadno za čas njenega nastanka.