Baročna lutnja s hruškasto zaobljenim telesom in širokim, upognjenim vratom ima na vrhnji ploskvi drobno izrezljano rozeto. Deset parov črevesnih strun za igranje spremljave je v spodnjem delu vrhnje ploskve pritrjenih na prečno letvico, v vrhnjem pa na vijake. Struna za igranje melodije je samostojno vpeta na izbočenem delu vratu. Umetelno izrezljana vijačnica se nadaljuje v široko, z ebenovino prevlečeno ubiralko, preko katere je prevezanih osem prečk za lažje določanje tonskih višin. Pri baročnih instrumentih so te prečke še iz črevesnih strun, kasneje so jih nadomestile kovinske. Lutnja Andreasa Beera je zelo lahek in krhek instrument. Številne razpoke in druge poškodbe mu kljub prizadevanjem restavratorske stroke ne dovoljujejo trdnejšega napenjanja strun, zato za igranje lutnja ni več primerna.