Obod bobna, prevezan z vrvjo in usnjenimi trakci, je bi sprva opečno rdeče pobarvan, sredino sprednjega dela je krasil grb. Ob koncu 18. stoletja je mojster iz Graza najverjetneje dobil naročilo, da boben prebarva v za tisti čas značilne rdeče-bele valovite trikotne pasove. Zgornji okvir ob opni je bil kasneje zamenjan, nepobarvan, rdeče-belo barvo je okvir dobil šele ob zadnjem restavriranju, ko je bila deloma ponovno odkrita tudi prvotna poslikava. Vrhnjo opno je v veliki meri prekrivala danes slabo vidna risba, na robu spodnje opne pa najdemo močno zbledel napis v nemškem jeziku. Ta nam pove, da so leta 1809 udarci francoskega marša s tega bobna pregnali avstrijske čete s hrvaške meje. Na spodnji opni so vidni sledovi nekoč napetih črevesnih ali svilenih strun, spiralasto ovitih s srebrno ali bakreno nitko. Bobnar je z dvema lesenima tolkačema udarjal po zgornji opni, spodaj napete strune so s sozvonjenjem ustvarjale značilen drdrajoč zvok, ki ga ustvarja vrtelj. V vojaške enote so takšni bobni zašli že v poznem srednjem veku. Pešakom so naznanjali napad, umik ali jim ukazali korakati. Zelo pogosto je imelo vojaštvo za signaliziranje samo boben in morda še trobento.