Muzej Ribnica beleži kolektivni spomin in ohranja kulturno dediščino Ribniške doline in njenega širšega zaledja: zbira in dokumentira, raziskuje in predstavlja, varuje in ohranja materialno, socialno in nesnovno dediščino ter z vsem tem pomaga prepoznavati identiteto prebivalcev tega okolja. Muzej je osebna izkaznica lokalnega prebivalstva in sestavni del mozaika narodove samobitnosti.

V Ribniški dolini imamo najbolj prepoznavno domačo obrt v slovenskem prostoru, suho robo in zaradi te obrti muzej lahko raziskuje svojevrsten način življenja, ki se odraža na različnih nivojih in v različnih obdobjih obstajanja ribniškega človeka.

Suho robo delimo na devet panog: obodarstvo, rešetarstvo, podnarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo, orodjarstvo, žličarstvo, posodarstvo, pletarstvo in krošnjarstvo. Vsaka panoga je vezana na določeno hišo, določen kraj in določeno vrsto lesa. Poleg suhorobarskih so kruh dajali Ribničanom tudi lončarski izdelki. Izdelovali so jih na jugu Ribniške doline, kjer je glina. Najbolj znan ribniški lončarski izdelek je igrača - konjiček, ki "v riti piska".

Razstavni prostori so v ribniškem gradu, ki je v središču Ribnice. Upravni prostori so v prenovljenih prostorih grajske pristave Marof nasproti ribniškega gradu, kjer je tudi sedež javnega zavoda Rokodelski center Ribnica.