Zgodovina Gradu Tivoli
Grad Tivoli, kjer od leta 1986 domuje Mednarodni grafični likovni center, stoji na koncu Jakopičevega sprehajališča v osrčju Parka Tivoli. Zgodovina gradu sega v 13. stoletje, ko je tu stal stolp Turn v lasti koroških vojvod. Stolp so leta 1442 v bojih za Ljubljano z avstrijskim cesarjem Friderikom II. porušili Celjani. Lastnik zemljišča baron Jurij Apfaltrern je dal sezidati nov grad, ki so ga poimenovali Pod pustim turnom ali Podturn, od katerega se je ohranilo tudi ime, ki danes služi kot naslov (Pod turnom). Leta 1607 je cesar Ferdinand poslopje podaril jezuitom, ki so ga leta 1713 popolnoma preuredili. Po opisih Valvazorja je postala okolica prijetno sprehajališče in v naravnem amfiteatru za gradom so jezuitski študentje prirejali gledališke igre. Z razpustitvijo jezuitskega reda leta 1773 je postal grad poletna rezidenca ljubljanskega škofa. Grad je kasneje prešel v last deželnih stanov. V njem so bili tudi vojaška bolnica, skladišče in vojašnica, kar je poslopje močno prizadelo. Deželni stanovi so Podturn prodali cesarju Francu Jožefu I., ki ga je dal obnoviti in ga je maja leta 1853 podaril maršalu Radetzkemu in soprogi v dosmrtno uporabo, maršal pa mu ga je leta 1856 vrnil. Cesar ga je prodal ljubljanskemu županu Etbinu Henriku Costi. Aprila leta 1870 so v parku pred gradom postavili vodomet s kipcem fantička in okrasili stebrišče okoli vodometa. S tem verjetno sovpada tudi namestitev štirih kipov bronastih psov brez jezikov kiparja Antona Dominika Fernkorna. Leta 1886 je sledila še ureditev ograje in leta 1889 zamenjava stopnic; s tema zadnjima posegoma se je skrb za videz gradu končala. V njem so poslej živeli mestni uradniki. Po drugi svetovni vojni so v grad naselili najemnike, ki so v njem stanovali vse do prenove za odprtje leta 1986. Leta 2002 pa so bili prostori popolnoma obnovljeni.
MGLC - Mednarodni grafični likovni center
MGLC je leta 1986 ustanovilo mesto Ljubljana, zamisel zanj se je že sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja porodila sekretarju mednarodnega grafičnega bienala dr. Zoranu Kržišniku. MGLC je danes muzej z raznoliko in bogato zbirko grafične umetnosti vseh žanrov, je galerija, ki prireja razstave sodobne likovne in grafične umetnosti, je producent grafičnih bienalov, založnik novih grafičnih del, ki nastajajo v hišnih ateljejih, ter založnik številnih katalogov, knjig in drugih publikacij.
Dela so naprodaj po ugodnih cenah, izbor grafik in katalogov je raznovrsten, primeren za poslovna in osebna darila, opremo prostorov …
MGLC ima danes v Sloveniji največjo zbirko grafik in avtorskih knjig slovenskih in mednarodnih ustvarjalk in ustvarjalcev, nastalih po drugi svetovni vojni. Zbirka je na ogled v Študijskem kabinetu grafike, knjig umetnikov in druge tiskane efemere in hrani več kot osem tisoč del ustvarjalcev. Naj naštejemo nekaj najbolj znanih imen iz sveta grafičnega ustvarjanja: Corneille, Marcel Fiorini, Roberto Matta, Pablo Picasso, Gustave Singier, Sugai Kumi, Zao Wou-Ki, Nancy Spero, Damien Hirst, Max Bill, Emilio Vedova, Günther Uecker, Robert Rauschenberg, Osip Zadkin, Dóra Maurer, Malle Leis, Görgy Galántai, Magelos, Ivan Kozarić in Ivan Picelj. V zbirki so tudi celi ali delni grafični opusi Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Danila Jejčiča, Bogdana Borčića, Jožeta Ciuhe, Lojzeta Spacala in drugih.
V ateljejih za umetniško grafiko ustvarjamo v tehnikah sitotiska, litografije in globokega tiska. So svojevrsten laboratorij za raziskovanje in eksperimentiranje z grafičnimi tehnikami, namenjeni so zlasti domačim umetnikom. Organiziramo tudi demonstracije, enodnevne delavnice in tečaje grafičnih tehnik.
Grad Tivoli v čudovitem okolju parka nudi možnost najema prostora za poroke, zaključene družbe, poslovne dogodke, srečanja različnih vrst.
Mednarodni grafični bienale
Najprepoznavnejša dejavnost je grafični bienale, ki se neprekinjeno izvaja od leta 1955 in v svetu velja za najstarejšo in najpomembnejšo grafično prireditev, leta 2015 je doživel že 31. izdajo. Prvič je bil organiziran kot mednarodna grafična razstava in je prvič po drugi svetovni vojni na prostoru za železno zaveso združil umetnike iz Evrope, ZDA, Sovjetske zveze in Azije, pridružila se je tudi Kitajska. Geopolitični položaj, ki ga je tedanja Jugoslavija dobila s sporom s Stalinom in ustanovitvijo neuvrščenih, je omogočal, da je povezala Vzhod in Zahod, Sever in Jug. Ljubljanski bienale je bila prva mednarodna manifestacija, ki je priznala umetniško smer popart. Bienale je razstava globalnih razsežnosti. Sicer je bienale razvijal lokalni in mednarodni umetniški svet in sooblikoval slovensko umetniško, kulturno in nacionalno identiteto. Spodbudil je nastanek ljubljanske grafične šole, ki je najpomembnejši nosilec slovenske povojne modernistične umetnosti.
Kaj se še dogaja ob razstavah?
V MGLC-ju organiziramo strokovne in družabne dogodke, predavanja, okrogle mize, tematska javna vodstva in vodene oglede razstav za skupine. Otrokom, mladostnikom pa tudi odraslim so namenjeni številni likovni in grafični programi delavnic, demonstracij grafičnih tehnik, tečajev risanja in grafike. Organiziramo različne strokovne programe za organizirane šolske in druge zainteresirane skupine. Radi povabimo tudi na kulturno-družabne dogodke in dneve odprtih vrat.
V Gradu Tivoli deluje tudi kavarna Caffe Bienale, odprta je vsak dan od 10. do 20. ure (pozimi do 18. ure), ki obiskovalce nagovarja z razkošnim pogledom na mesto in park.