Šaleška dolina se je na začetku šestdesetih let 20. stoletja hitro spreminjala. Posledice intenzivnega izkopavanja premoga so se kazale v močni preobrazbi pokrajine. Pridobivanje premoga je povzročilo ugrezanje površja, ki je uničilo celotna naselja. Prva vas, ki je bila porušena zaradi premogovniške dejavnosti v Šaleški dolini, je bila vas Škale s prafarno cerkvijo sv. Jurija. Cerkveni zavetnik sv. Jurij je že nakazoval pomembno paleontološko najdbo, ki je bila odkrita med urejanjem območja na mestu nekdanje vasi nastajajočega Škalskega jezera. Cerkve sv. Jurija namreč pogosto stojijo v bližini najdišč nenavadno velikih kosti, ki si jih ljudje v preteklosti niso znali razložiti ter so jih zato pripisali zmajem in drugim nadnaravnim bitjem. Ker je bil sv. Jurij upodabljan na konju v boju z zmajem, so ga izbrali za svojega zaščitnika.
Ostanki prazgodovinskih živali v okolici Škal torej zagotovo niso prvič pokukali na površje jeseni leta 1964, vendar je urejanje zemljišč z buldožerji v času obilnega deževja poskrbelo za izjemno odkritje treh osebkov, predstavnikov dveh vrst fosilnih trobčarjev. V neprijaznih vremenskih razmerah so geologi Inštituta za geologijo Univerze v Ljubljani poskrbeli za izkop kosti, njihovo zaščito in prevoz v Ljubljano, kjer so najdbe preparirali in proučili. Ostanke fosilnih trobčarjev so nato na ogled postavili na Velenjskem gradu. Razstava, odprta leta 1969, je bila velik muzealski dosežek, ki je presenečal in navduševal obiskovalce velenjskega muzeja.
Danes si je na razstavi mogoče ogledati ostanke dveh vrst trobčarjev, ki sta na območju današnje Šaleške doline živela pred približno tremi milijoni let. Borsonov mastodont je bil v Sloveniji do zdaj najden le v Škalah. Gre za mladega, spolno zrelega samca, ki še ni dosegel svoje polne velikosti. Ker se je ohranil velik del njegovega okostja, je ta najdba izjemno pomembna tudi v svetovnem merilu. V Škalah so našli tudi ostanke najmanj dveh arvernskih anancusov. Borsonovi mastodonti so izumrli že pred začetkom ledene dobe, medtem ko so bili arvernski anankusi očitno bolj prilagodljivi in so preživeli nekoliko dlje ter so tudi njihove najdbe pogostejše.
Razstava Mastodonti na Velenjskem gradu je bila v letu 2020 v celoti prenovljena in ponuja obiskovalcem na ogled dvodelno zastavljeno razstavo. V strokovnem delu je poleg originalnih kosti predstavljen tudi časovni trak evolucije, medtem ko je v doživljajskem delu na ogled v naravno okolje postavljen obnovljen kip arvernskega anankusa v naravni velikosti. Kip je leta 1969 izdelala Dora Novšak, akademska kiparka, za njim je z oljem na platnu upodobljena Šaleška dolina v času, ko so v njej živeli mastodonti, ki jo je prav tako ob odprtju prvotne razstave naslikal akademski slikar Tomaž Perko.