Stara gostilna - Rekonstrukcija gostilne z začetka 20. stoletja
Gostilne so od nekdaj odpirali v središču mest, vasi, trgov, v bližini sejmišč, ob pomembnejših prometnicah (furmanske gostilne), cerkvah, mitnicah itd. Za gostilničarje so bili zelo pomembni zlasti sejemski dnevi, saj je bil takrat za vse zaslužek največji. Nekateri gostilničarji so kaj kmalu spoznali, da bo njihov promet večji, če bodo prirejali tudi veselice s plesom (silvestrovanja, martinovanja, miklavževanja, pustovanja), razne druge zabave, srečelove, gledališke igre in podobno. Tako je bilo na primer v začetku stoletja v Šoštanju in okolici kar šestnajst gostiln in dva hotela, v Velenju, ki je bil takrat še precej manjši kraj, pa deset gostiln. Ponudba v večini gostiln je bila skromna, ponavadi je bilo mogoče le kaj popiti, kuhinj navadno ni bilo, oziroma so pripravljali le skromne obroke hrane. Od pijače je prevladovalo vino, domači sadjevec in žganje ter seveda brezalkoholne pijače, kot so malinovec, soda, pokalica v t. i. kraherlih.