Vabljeni na odprtje samostojne fotografske razstave Tomaža Črneja v petek, 21. decembra, ob 19. uri v Likovni salon!

V mestu se bo vsak čas stemnilo, ali pa se je že. Ko v daljavi zasijejo luči, se v temi prebujajo obrazi in resnice, ki jih ne bi videli, če nanje ne bi sijal snop, prihajajoč od »bog ve kod«. Morda je lov končan. Zla slutnja obvisi v zraku. Človek ni mrtev, le prehitro je zaspal. Sanja svoje očete.

Tako bi lahko gledalca literarno nagovarjala nova serija Tomaža Črneja. Je ena od »celjskih« del v opusu ustvarjalca, ki ga lokalna vsebina pritegne kot poznana zgodba, v katero je sam najbolj vpet, hkrati pa jo predstavlja kot napet filmski prizor. Z insceniranimi fotografijami v izvedbi svetlobne škatle in z reminiscenco na delo ameriškega fotografa Gregoryja Crewdsona avtor izpostavlja odseke fantazijske naracije na nenaključnih lokacijah v Celju. Gre za zgodovinsko, ekološko ali družbeno zaznamovana območja mesta, ki kot edini realni elementi na fotografiji simbolizirajo bodisi polje človekovega delovanja bodisi pogube ali grehe zgodovine na mestu sedanjosti. V opuščeni drevesnici, sredi arheološkega najdišča, na zaznamovanem Petričku, na bližnjem križevem potu, v gozdu ter v neposredni bližini cinkarniškega industrijskega obrata ležijo fragmenti fantazije, pomešane z resničnostjo. Več kot izvemo o posameznih lokacijah, bolj nas podoba premešča iz filmskega občutja v sedanjost posledice in bolj ko opazujemo lik v celotni postavitvi, bliže smo občutju filmske zgodbe, v kateri se prizori spreminjajo v zgovorne metafore. Fotograf cinematično ustvarja sublimno slutnjo, privid, ki se uresniči s pomočjo premišljenega režiranja podobe. Tako kot njegov ameriški vzornik Črnej z mističnimi snopi svetlobe ustvarja napetost med vplivom človeka in močjo narave, med lepim in zastrašujočim, med normalnim in paranormalnim. Prispodobo očeta lovca ne nosita le magična svetloba in osamljeni liki, temveč tudi vsebinska ozadja izbranih lokacij, kjer avtor niza temačnejše strani življenja v mestu in na njegovem obrobju. Očetovska prispodoba je torej Celje samo, Črnejev rojstni kraj, kjer živi in ustvarja večino časa, kjer je ujet v svojo lastno zgodovino in skozi njo mesto vedno znova kritično premišljuje. Prav tukaj črpa ideje, ki jih včasih humorno, včasih turobno, skoraj nihilistično, vpenja v fotografske podobe.
Razstava fotografski seriji, znova podobno kot v filmskih žanrih, dopušča nadaljevanje in se razteza še v javni prostor, saj avtor umešča del fotografij na nekaj velikih oglasnih panojev v Celju. Črnej razmišlja o njih kot o nosilcih zgodb, ki se jih poslužuje sodobni marketinški aparat. Napoved razstave v oglasni kampanji, približujočo se omenjeni filmski naraciji, avtor na tem mestu preusmeri v vontrierovski šok. Na točki, kjer naj bi se vzpostavila rešitev, vlada trenutek napetosti in nelagodja. Ker se nepredstavljivo pomeša z realnimi dilemami življenja v malem mestu, zbujajo veliki panoji pozornost še tako naključnemu očividcu. Fotograf estetsko reprezentira nekaj, kar potiskamo globoko in daleč, kar iz frustracije nenazadnje lahko ustvarja legende in mite. Vendar lov ni končan. Niti za uvidom lepega v grozljivem niti za resnico v še tako scenografirani podobi.

Tomaž Črnej (1963) se je začel s fotografskim medijem ukvarjati kot samouk in se kmalu usmeril v polje, ki se giblje med narativno dokumentarno in umetniško fotografijo. Pozornost je pritegnil s Slovenija Press Photo 2010 nagrajeno serijo Napaka, ki jo je predstavil v galeriji Plevnik – Kronkowska (Celje) in v Centru sodobnih umetnosti Celje, kjer je v okviru skupinskih razstav večkrat sodeloval s svojimi projekti. S fotografsko serijo V galeriji se je leta 2016 predstavil na festivalu Fotonični trenutki (Galerija Janez Boljka, Ljubljana). S svetlobno instalacijo Doneski k slovanskimi mitologiji je sodeloval na festivalu Celje Fokus 2015 in Svetlobna Gverila 2016 (Ljubljana). Zanimajo ga družbeno angažirani in participatorni projekti (Kajuhova, Celje, 2011, 2012). Aktiven je na področju (dokumentarnega) videa o sodobnem plesu. Črnej je razstavljal v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Za svoje fotografsko delo je prejel domače in mednarodne omembe, priznanja in nagrade.

Kustosinja razstave: Maja Antončič
Produkcija: Zavod Celeia Celje – Center sodobnih umetnosti, KUD KUNŠT
Podpora: Mestna občina Celje

Zahvala: Filter urbane rešitve d. o. o., Gostilna Grof