Ali o vratih razmišljamo, jih sploh poznamo in zaznavamo kot zveste spremljevalce skozi življenje? Ali so preprosto tu, in le kadar se nam odprejo ali zaprejo, se zavemo, kaj pomenijo? Morda kdaj pa kdaj pred njimi postojimo in premišljamo, kako naj jih prestopimo, kdo se skriva za njimi in kaj nas čaka onkraj. Jih pogosteje široko odpremo ali tesno zapremo?

Vrata so povezana z naravno potrebo po urejanju in členjenju prostora. Beseda vrata izhaja iz indoevropskega korena uer- v pomenu zapirati, pokriti. V različnih jezikih uporabljajo množinsko obliko besede, morda prvotno kot dvojino, saj so vrata pogosto dvokrilna. Kot arhitekturni člen so se vrata izoblikovala v odprtino z okvirjem, s pragom, z vratnim krilom z okovjem. Najstarejša vrata na Slovenskem so bila pletena ali lesena, masivna, brez poslikav in rezbarij. Imela so lesen okvir in polno vratno krilo, narejeno iz širokih desk, povezanih z utori na pero. Primerki takšnih najstarejših vrat so še ohranjeni na nekaterih gospodarskih poslopjih in stanovanjskih hišah. Večina hišnih vhodnih vrat je bila še v 19. stoletju enokrilnih, odpirala so se v notranjost, medtem ko so bila dvoriščna vrata že v 18. in 19. stoletju dvokrilna. V 18. stoletju so se postopoma uveljavila likovno oblikovana vrata: rezljana, redkeje poslikana in kovana.

Na razstavi vodi pot od najstarejših znanih vrat, ključev in ključavnic, ohranjenih v muzejskih in zasebnih zbirkah, do najsodobnejših primerkov. Vrata popeljejo obiskovalce v različne predele Slovenije k družinam različnih poklicev in družbenega izvora. Predstavljajo jim številne zgodbe o ljudeh, ki so jih izdelali, o tistih, ki so z njimi živeli, o vzponih in padcih družin, o razvoju domov, o poimenovanju zasebnosti, o odprtosti in zaprtosti ... Zgodbe o vratih kot praznikih in vsakdanjikih.

Oblikovno raznolika vhodna vrata, leseni, kamniti portal, notranja hišna vrata, vrata gospodarskih poslopij, zaporniška vrata spregovorijo o svoji varovalni, komunikacijski in simbolni vlogi. Na ogled je izdelovanje vrat, ključev in ključavnic ter kamnoseško orodje. Številne predmete dopolnjujejo avdiovizualni posnetki izdelovanja vrat, ključavnic, prikazi šeg in navad, povezanih z vrati.

Vrata so na razstavi predstavljena tudi kot simbolni prehodi med prostoroma, svetovoma, stanjema, med življenjem in smrtjo, med znanim in neznanim, svetlobo in temo, bogastvom in revščino, med vsakdanjim in skrivnostnim in (ali) svetim, med nami in drugimi, med našim in tujim − v povezavi s pomembnejšimi življenjskimi mejniki in prehodi letnih časov. Moč simbolike vrat je zajeta v verovanjih, šegah in navadah, pregovorih in rekih ter običajnem pravu. Povezana so z modrostjo. Ob predmetih obogatijo razstavo pesmi, prozna besedila, dela nekaterih slikarjev in kiparjev, ki so jih navdihnila vrata. Podoben simbolni pomen kot vrata imajo ključi in prag. Razstava tako razkriva številne vidike vrat kot prostorov prehajanj in simbolnih prehodov.

Vrata so del življenja! Dnevno jih srečujemo, jim pripadamo, jih opazujemo, se jih neštetokrat dotaknemo, jih s spoštovanjem, s pričakovanjem, z zadržanostjo, z radovednostjo odpiramo, se za njimi skrivamo ali z njimi razkrivamo ... Imeti vrata pomeni imeti dom, varnost, prostor pripadanja. Vrata vabijo, da jih prestopimo, so pot, prehodi od rojstva do smrti. Dobimo jih z rojstvom in skoznje simbolno odidemo, prestopimo onkraj. Odprta so priložnost, upanje, zaprta zasebnost, občutek miru ali razočaranje in utesnjenost.

Morda vas vrata na razstavi in njihove pripovedi pripeljejo do spoznanja o vratih vašega življenja. Skozi labirint vrat boste prehodili pot svojega življenja od vrat v življenje do vrat v prihodnost.

Spoznajte znane-neznane spremljevalce življenja in naj vas korak popelje do vrat prihodnosti! Le kaj se skriva za njimi?

mag. Polona Sketelj, avtorica razstave

Za izposojo predmetov, gradiva in sodelovanje se Slovenski etnografski muzej zahvaljuje vsem muzejem in drugim ustanovam ter posameznikom in družinam:
Arheološki muzej Istre, Pula, Belokranjski muzej Metlika, Dolenjski muzej, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, Gorenjski muzej, Goriški muzej, INDOK center, MK RS, Inštitut za arhitekturo in prostor, Fakulteta za arhitekturo, Javni zavod Ljubljanski grad, Kobariški muzej, Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem, Kovaški muzej Kropa, Loški muzej, Medobčinski muzej Kamnik, Mestni muzej Radovljica, MGML - Mestni muzej Ljubljana, MGML - Plečnikova zbirka, Muzejsko društvo Žiri, Narodni muzej Slovenije, Narodna galerija, Pokrajinski muzej Celje, Pokrajinski muzej Koper, Pokrajinski muzej Maribor, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, Pomurski muzej Murska Sobota, Tolminski muzej, TITAN d.d., Kamnik, Velana d.d., Zavod za varstvo kulturne dediščine - OE Ljubljana, Zavod za varstvo kulturne dediščine - OE Novo mesto
Bogdan Borčič, družina Dolinar, Janez Doler, dr. Peter Fister, Franc Gajšek, Ladi in Antek Gruden, dr. Vito Hazler, Mojca Kastelic Lenče, Metka Kavčič, Ivan Klarič, Darja Marenče, Marija Ogris Weber, Nataša Plavec, Hanzi Reichmann, Katarina Ribič, Janez Ivan Rugelj, Peter Sticker.

Razstava Slovenskega etnografskega muzeja, zanj Dr. Bojana Rogelj Škafar, direktorica

Razstavo so ustvarjali:
Vodja projekta: mag. Polona Sketelj, SEM
Avtorica in kustodinja razstave: mag. Polona Sketelj, SEM
Sodelavci Slovenskega etnografskega muzeja:
Kustosi: Sonja Kogej Rus, Barbara Sosič, Miha Špiček, Tjaša Zidarič, dr. Janja Žagar
Restavratorji: Janez Črne, Gregor Kos
Vizualna etnografija: Nadja Valentinčič Furlan, mag. Andrej Dular, Boštjan Abram, Gregor Kos
Pridobivanje sredstev: mag. Polona Sketelj
Komuniciranje: Nina Zdravič Polič, Maja Kostric, Domen Uršič
Tehnična podpora: Silvo Lipovšek, Ani Mesarič, Miha Zupan
Arhitektura razstave: MODULAR arhitekti: Miha Kajzelj, Mojca Gregorski
Postavitev razstave: RPS, zanj Brane Filipič
Grafično oblikovanje razstave: Nika Grabar, Matevž Čas, Luka Kern
Grafično oblikovanje: Eda Pavletič
Tisk razstavne grafike: VIMO, zanj Sandi Žgajnar
Interaktivne in zvočne vsebine: Studio Cotič Trojer, Studio Lambda, RPS – Stanislav Zdešar
Didaktični elementi: Sonja Kogej Rus, Irena Gubanc, Mateja Škofič, Anže Regina, Aleksander Jankovič Potočnik
Elementi za slepe: Studio DOM - Matjaž Cankar
Oblikovanje svetlobe: Ludvik Benigar, Marjan Visković
Zunanji sodelavci: Jurij Smole, Darko Furlan, Anja Hodžar, Vladimir Silič, dr. Živa Deu, Andrej Hrausky, Miha Mlinar, Beatrice Žbona Trkman
Foto: Marko Habič, mag. Polona Sketelj, SEM, Miran Kambič, foto arhiv SEM in drugih muzejev
Prevod: Margaret Davis
Lektura: Jana Kolarič

Podporniki razstave:

INOTHERM d.o.o., KAMPO d.o.o., Steklarstvo Rojs d.o.o., M SORA d.d., AKRON d.o.o., EFAFLEX inženiring d.o.o., ES d.o.o. - ERCO GmbH, Mizarstvo Markelj, Melu Mizarstvo Selišnik, AMAL d.o.o., EKO PRODUKT d.o.o., RESTAVRATORSTVO ŠENTJOŠT – Podobarstvo Kavčič d.o.o., STUDIO DOM d.o.o., VAL marketing d.o.o., ZUMBOTEL Licht d.o.o.

Več o podpornikih razstave >>