SVETA TOPOGRAFIJA MITREJA

Odlomek članka dr. Bojana Djurića z naslovom Sveta topografija mitreja iz knjige Prvi petovionski mitrej na Spodnji Hajdini.

Da bi razumeli to astronomsko-astrološko razlago idealnega mitreja, moramo vedeti, da so v antiki videli Zemljo kot središče vesolja, okoli katere se dnevno zvrti nebesna sfera z ozvezdij. Ta sfera nosi s seboj tudi Sonce, ki je bilo sicer razumljeno kot ležišče bližje Zemlji, postavljeno med njo in nebesno sfero. V antiki so soncu pripisovali tudi lastno gibanje okoli Zemlje, gibanje, ki ga Sonce opravi okoli Zemlje v enem letu in teče na ozadju ozvezdij. Na tem potovanju po ekliptični ravnini gre Sonce skozi dvanajst ozvezdij, ki njegovo pot delijo na dvanajst delov. To je zodiak z dvanajstimi zodiakalnimi znamenji.

Posebej pomemben je bil nebesni ekvator, ki je potekal okoli nebesne sfere na enaki oddaljenosti od obeh njenih polov. Nebesni ekvator je bil posebej pomemben zato, ker se je z zodiakom sekal v dveh točkah – ekvinokcijih (lat. aequae noctes enakonočje), kjer je Sonce na svoji zodiakalni poti stalo prvi dan pomladi in prvi dan jeseni. Nebesni ekvator je zato določeval letne čase.

Nebesni ekvator je bil posebej pomemben tudi zato, ker ni stalen, temveč se počasi premika, tako da se v 2160 letih premakne iz enega zodiakalnega znamenja v drugo. V antiki je bil pomladni ekvinokcij v znamenju ovna (Aries), v katerega je vstopil približno 2000 pred Kristusom, pred tem pa je bil med nekako 4000 in 2000 v znamenju bika (Taurus). (Stran 24)

Takrat je nebesni ekvator potekal skozi ozvezdja Taurus (Bik), Canis Minor (Pes), Hydra (Kača), Corvus (Krokar) in Scorpio (Škorpijon), skozi tista ozvezdja torej, ki so prikazana na mitraični tavroktoniji v obliki živali. To nam osrednjo kultno podobo vsakega mitreja pojasni kot astronomsko karto v dobi bika, katerega smrt pomeni prehod v dobo ovna. Božanstvo, odgovorno za premikanje celotnega vesolja, tisti, ki nadzoruje in vlada vesolju, je Mitra, ubijalec bika.

Mitra z bikom je v mitreju postavljen na konec osrednje ladje, zato poteka linija ekvinokcijev po sre­dini osrednje ladje in po njej gleda mitra skozi vesolje z vzhoda proti zahodu. Na severni strani (na podiju) so zato zbrana (in včasih prikazana) severna zodiakalna znamenja, po vrsti Aries, Taurus, Gemini (tri pomladna znamenja), Cancer, Leo, in Virgo (tri poletna znamenja) na južnem podiju pa južna znamenja Libra, Scorpio, Sagittarius (tri jesenska znamenja), Capricorn, Aquarius in Pisces (tri zimska znamenja). Tem znamenjem se na začetku podijev vedno pridružujeta Kavtopat na severni strani in Kavt na južni. (Stran 25)

Na linijo ekvinokcijev (vzhod-zahod) poteka po sredini mitreja prečno še druga linija, solsticijska (sever-jug). V načrtovanju mitrejev je morala biti ta linija prav tako pomembna, saj je natančno ozna­čevala točki geneze in apogeneze, ki sta na sredini obeh podijev mitrejev dosledno označevani, včasih tudi v povezavi z vodo. Ti točki sta dvoje nebeških vrat, skozi katera se na severu duša spušča v genezo in na jugo dviguje v apogenezo. Ta linija hkrati deli mitrej na vzhodno polovico (dan), ki ji gos­poduje Mitra – Sol, in na zahodno polovico (noč), ki pripada Luni. Njuno vzajemno povezano poto­vanje in izmenjava dneva in noči proizvajata čas. (Stran 25)