V Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož smo v petek, 25. 2. 2011 organizirali okroglo mizo na temo ptujska arheologija. Slovenska muzejska stroka se je na okrogli mizi zbrala z namenom, da izrazi skrb in pomisleke o nameri lokalne skupnosti, da bo pri projektu preureditve nekdanje cerkvene ladje dominikanskega samostana v kongresno-kulturno dvorano prezrta ena najstarejših, evropsko pomembnih muzejskih zbirk. Danes se namreč v dominikanskem samostanu nahajajo arheološke zbirke katerih začetki segajo v leto 1928.
Okrogle mize ob načrtovani selitvi omenjenih arheoloških zbirk so se udeležili najvidnejši predstavniki arheološke in muzeološke stroke. Dr. Andrej Smrekar, predsednik Slovenskega muzejskega društva, je poudaril, da je po njegovem mnenju muzej postal predmet kupčkanj s kulturnimi spomeniki ter, da le-ta nikakor ne bi smel privoliti v selitev zbirk, v neke zasilne prostore. Selitev se lahko izvede samo na osnovi oskrbe dediščine, muzejskega gradiva in njegove prezentacije.
Dr. Bojan Djurić, predsednik Slovenskega arheološkega društva, je opozoril, da bi morali pred selitvijo natančno doreči, kam se bodo zbirke sploh selile ter pod kakšnimi pogoji. Opozoril je na najpomembnejši sredjeevropski lapidarij in na barbarstvo Ptuja pri uničevanju arheološkega gradiva v preteklosti, ki mu nismo bili priča nikjer drugod po Sloveniji.
Dr. Verena Vidrih Perko, muzejska svetnica iz Gorenjskega muzeja, je opozorila na pomanjkljivo vlogo javnosti in stroke pri iskanju ustreznih tovrstnih rešitev. Za nov, sodoben arheološki muzej na Ptuju in ne za iskanje začasnih, površnih rešitev se je zavzela tudi dr. Marjeta Mikuž iz Službe za premično dediščino in muzeje.
Boris Miočinović, član ptujske civilne iniciative četrtne skupnosti Center, ki se zavzema za preprečitev nenadzorovane selitve arheološke zbirke pa je opozoril, da o selitvi ni bila izvedena strokovna in javna razprava. Opozoril je tudi na dejstvo, da je zoper pridobljeno gradbeno dovoljenje za obnovo oz. preureditev nekdanje cerkvene ladje v dominikanskem samostanu, vložena tožba na pristojno sodišče, saj pri izdaji dovoljenja ni bil upoštevan javni interes po ustrezni predstavitvi arheološkega gradiva.