SI

/

EN

Božidar Jakac

Rojen

Umrl

16. julij 1899, Novo Mesto

1989

Božidar Jakac se je rodil 16. julija 1899 v Novem Mestu, kjer je obiskoval osnovno šolo in od leta 1909 tudi gimnazijo. Njegov rod izvira iz vasi Jakci v Slovenski Istri. Risanje ga je veselilo že od otroških let. V osnovni šoli se je osnov risanja učil pri profesorju Savinu, občutek za obliko pa je razvijal z oblikovanjem predmetov iz papirja, ki ga je dobil od papirničarja Kosa. V gimnaziji je spoznal pesnika Mirana Jarca, ki je postal njegov najboljši prijatelj.

Od leta 1913 je nadaljeval šolanje na realki v Idriji, ker je izvedel, da tam risanje poučuje že znani slikar Ivan Vavpotič. Toda Vavpotič je kmalu zapustil Idrijo in Božidar Jakac je ostal brez učitelja. Ves čas pa mu je stala ob strani njegova mati, ki je s simpatijo spremljala sinovo izpopolnjevanje v slikanju.

Po končani realki je odšel na fronto na Piavi (1917/18), saj ni imel sredstev za nadaljevanje študija. Po vojni je Vavpotič zbral Jakčeve slike, jih pokazal Rihardu Jakopiču in ta jih je sprejel na razstavo. Tako je Rihard Jakopič postal Jakčev prvi resnični mentor.

Med letoma 1919 in 1923 je v Pragi študiral slikarstvo pri J. Obrovskem in F. Thieleju, grafiko pa pri A. Bromseju. Med obema vojnama je študijsko potoval po Evropi, severni Afriki in Združenih državah Amerike. V Berlinu in Dresdnu je nameraval nadaljevati študij grafike, vendar je ta načrt opustil.

Leta 1924 se je naselil v Ljubljani in se zaposlil najprej kot lesorezni ilustrator pri Jutru, nato pa kot profesor risanja na ljubljanski II. državni gimnaziji. Po treh letih je službo pustil in postal svobodni umetnik. Poročil se je z Ljubljančanko Tatjano Gudrunovo, ki je odigrala zelo pomembno vlogo v njegovi slikarski karieri.

Od leta 1943 je drugo svetovno vojno preživljal v partizanih. S slovensko delegacijo je novembra 1943 potoval na 2. zasedanje Avnoja v Jajce. Te dogodke je ohranil v številnih grafikah.
Po končani vojni je spet veliko potoval po svetu.

Svoje bogato znanje je kot pedagog več desetletij prenašal na številne generacije umetnikov. Bil je pobudnik za ustanovitev ljubljanske akademije upodabljajočih umetnosti, na kateri je med letoma 1945 in 1961 poučeval grafiko. V tem času je bil trikrat rektor akademije. Bil je tudi med glavnimi pobudniki in ustanovitelji Ljubljanskega grafičnega bienala.

Leta 1949 so Jakca sprejeli v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, postal pa je tudi član več tujih umetniških akademij. Za njegovo delo so mu podelili častna članstva in naslove, kot so: častni član Slikarske akademije v Firencah (1964), zaslužni profesor ljubljanske univerze (1979), član Evropske akademije v Parizu (1982).

Zapustil je ogromen opus več tisoč podob. Strokovna kritika sodi, da je svoj umetniški vrh dosegel že zelo mlad, med letoma 1920 in 1925, pozneje pa rastel v virtuoznega mojstra, zlasti v risbi in grafiki.

Jakca v njegovi zgodnji dobi (20. leta) uvrščamo med slovenske ekspresioniste, ki so poskušali nadgraditi takrat uveljavljeno impresionistično slikarstvo. V njegovih delih je močno prisoten vpliv Edvarda Muncha (Valček, V kavarni, Kavarniški orkester). Pozneje se je njegov mladostni zagon umiril v mojstrskem liričnem realizmu, ki prevlada na poti po Tunisu in kasneje Ameriki (30. leta). Cikel partizanske grafike je zastopan predvsem z realističnimi portreti. V povojnem obdobju je Jakac nadaljeval z upodabljanjem dinamične krajine Dolenjske, v stilu liričnega realizma. Nekaj najkvalitetnejših del, s simbolističnim poudarkom v kasnejšem obdobju, pa je ustvaril v tehniki barvnega lesoreza (Teranova trta, Poslednje zvezde). Zaradi Jakčeve intuitivne sposobnosti dojemanja ljudi in okolja ima njegova umetnost tudi veliko dokumentarno vrednost. Posebno dolenjcem bo ostal v spominu kot krajinar-poet, v mnogih pastelih Novega mesta, Kostanjevice, dolenjskih vasi, gričev in dolin, ajdovih polj in njemu tako ljubih kozolcev.

Jakčeva dela so ohranjena v številnih zasebnih in javnih zbirkah po Evropi in Ameriki. Leta 1974 je bila v Kostanjevici na Krki ustanovljena galerija, ki nosi njegovo ime. Galeriji Božidarja Jakca je umetnik daroval velik opus grafik, pastelov in olj. Stalno zbirko njegovih del hranijo tudi v Muzeju narodne osvoboditve. 


Vir: http://www2.arnes.si/~osljbj6/bjSl.htm
Vir: http://www.galerija-bj.si/jakac.htm
Vir: http://www.novomesto.si/si/novomesto/obcina/osebnosti/jakac/
Slika: http://www.novomesto.si/si/novomesto/obcina/osebnosti/jakac/