V obnovljenem gradu Rajhenburg v Brestanici, je Muzej novejše zgodovine Slovenije, ki ima na gradu svojo muzejsko enoto, odprl novo stalno razstavo Trapisti v Rajhenburgu. Samostan Marije Rešiteljice v Rajhenburgu je bil edini samostan reda trapistov v Sloveniji. Prvo razstavo o življenju in delu tega reda pri nas, smo na gradu odprli že leta 1993. Zaradi celovite obnove grajske stavbe, smo razstavo odstranili in sedaj odpiramo novo, na kateri bodo prvič na ogled številni muzejski predmeti, ki smo jih v času od prve postavitve do danes prejeli v dar od številnih darovalcev. Najbolj smo ponosni na šest opatovih mašnih plaščev, na zlato mitro in tudi na številne druge eksponate.
Red trapistov je bil ustanovljen v Franciji 1664. To je red reformiranih cistercijanov. 1880 je francoska oblast razpustila samostan Dumb v bližini Lyona in menihi tega samostana so iskali nov dom. Prišli so v Rajhenburg, kjer je baron Christian Esebeck prodajal grad. Z denarjem brata Gabriela Girauda so menihi kupili grad in številne posesti in ga preuredili v samostan Marije Rešiteljice.
Trapisti so znani kot strog kontemplativen red. Delovni dan so začeli poleti in ob praznikih že ob enih zjutraj, pozimi pa ob dveh. Molitev, delo, pokora, premišljevanje in učenje so sestavljali njihov šestnajst urni delovni dan. Cel dan so bili skupaj kot družina, a se med seboj niso smeli pogovarjati. To je bila ena najhujših prepovedi. Za sporazumevanje so uporabljali znakovno govorico. Glede prehranjevanja pa so bili strogi vegetarijanci in niso jedli niti jajc niti rib. Krajani so se menihom od začetka čudili, niso jih razumeli, imeli so jih za posebneže. Rekli so, da molčijo kot lipov bog in da spijo v krstah. A ko so spoznali njihovo delo in napredek, ki so ga prinesli v novo okolje, so začeli nanje gledati z drugačnimi očmi.
Trapisti so se držali reka ORA ET LABORA, moli in delaj. Dnevno so posvetili molitvi več kot šest ur, približno toliko časa pa so tudi delali. Njihovo pravilo je bilo – vse kar potrebuješ za svoje življenje, naredi sam. Ukvarjali so se z različnimi vejami gospodarstva. Obdelovali so obsežna posestva, prinesli nove kulture in strojni način obdelovanja zemlje. Že 1929 so kupili traktor, ki je bil prvi v Posavju. Kljub temu, da mesa niso uživali, so zgradili hleve, redili veliko živine in iz mleka izdelovali znani sir Trapist. Ukvarjali so se z vinogradništvom, pridelovali vino in izdelovali tudi peneče vino. Prvi so začeli škropiti vinsko trto proti peronospori z raztopino modre galice. Nasadili so veliko sadnega drevja, ukvarjali so se s čebelarstvom in imeli nasade zdravilnih rož. Imeli so vse vrste obrtnih delavnic, kjer so delali izdelke zase in tudi za prodajo.
Že 1896 pa so začeli z industrijsko proizvodnjo čokolade, čokoladnih izdelkov in likerjev. V novozgrajenih stavbah so postavili stroje, ki so jih pripeljali iz Francije in začeli s proizvodnjo. Za pogon strojev so na potoku Brestanica zgradili lastno hidroelektrarno, ki je bila prva tovrstna elektrarna na enosmerni električni tok na Spodnjem Štajerskem. Njihovi izdelki so bili zelo kvalitetni in jih je kupoval celo cesarski dvor z Dunaja. Cesar Franc Jožef je trapistom 1912 podelil priznanje za kvaliteto izdelkov in naziv Imperial, ki je postal blagovna znamka njihovih proizvodov. Trapisti so imeli tudi svojo tiskarno, kjer so tiskali knjige, brošure, razglednice, ovitke za čokolade in nalepke za likerje.
Aprila 1941 so grad zasedli Nemci in v njem uredili preselitveno taborišče za izgon Slovencev. Avgusta 1941 so izgnali tudi 35 menihov, ki so našli zatočišče v samostanu Marija Zvezda v Banja Luki. Po končani vojni so se iz izgnanstva vrnili, a leta 1947 je bil grad Rajhenburg nacionaliziran in red menihov trapistov je bil razpuščen.
Trapisti so bili napredni in umni gospodarji. Njihov vpliv je bilo čutiti na vseh področjih gospodarskega delovanja in s tem so prinesli k nam velik napredek. Bogata je njihova dediščina, kar je razvidno tudi v razstavi.