Izhodišče razstave so različni načini, ki jih je Marko Pogačnik odkril v zadnjih 50 letih, ko je raziskoval, kako se ustvarjalne potenciale umetnosti da vplesti v raznolike življenjske procese. Začne se z njegovim sodelovanjem z gibanjem in skupino OHO (1965-71). Temu sledi ustanovitev poljedelske in umetniške komune Družine v Šempasu. Dandanes se ta smer izraža v obliki sodelovanja s Skupino za umetnost VITAAA in LifeNet skupinami po svetu pri postavljanju geopunkturnih krogov. Dokumentirane so tudi njegove interakcije s političnimi procesi, denimo pri odporu zoper vojno v Vietnamu (1966) in prispevku pri osamosvojitvi Slovenije v obliki državnega grba RS.

Tema razstave Sestop umetnosti na Zemljo posebej poudarja avtorjevo delo na področju celovite ekologije. Razvil je različne pristope pri sodelovanju z zavestjo Zemlje in s svetovi narave, bodisi v primeru akupunkture Zemlje (litopunkture) bodisi pri geomantičnih interpretacijah posameznih krajev in pokrajin. Druga tema razstave je vprašanje, kaj lahko umetnost prispeva k preobrazbi človeške civilizacije na Zemlji, ki postaja vedno bolj destruktivna. Razstava razgrinja različne možnosti uporabe umetnostnega jezika pri komunikaciji z zavestjo narave in pri prebujanju človekovega zavedanja – oboje v odnosu do večdimenzionalnosti življenja in prostora. Skupaj z ženo Mariko gradi instalacije iz naravnih materialov, ki obiskovalcu omogočajo neposredno izkušnjo nevidnih razsežnosti prostora. V Viteški dvorani UGM bosta tako postavila instalacijo O sestopu miru na Zemljo, zasnovano v razmerju do fresk na stropu (19.stol.), ki prikazujejo znamenite bitke krščanskega sveta s Huni oziroma Turki.

Marko Pogačnik (1944, Kranj) se je začel kulturno udejstvovati že v dijaških letih in ga kasneje nadaljeval s konceptualistično skupino OHO (1965-1971). Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1963-1967). Od leta 1968 deluje kot svobodni umetnik. Leta 1971 je začel s prijatelji umetnost povezovati z življenjem (landart) in ustanovil komuno v Šempasu v Vipavski dolini. Prvo razstavo je imel že leta 1965, veliko pa je razstavljal tudi po svetu: v Parizu, v Münchnu, v New Yorku, v Firencah in drugod. Z ženo Mariko in hčerami Ajro, Nike in Ano je razvil novo umetniško prakso imenovano »litopunktura«, v kateri postavlja kamnite stebre na izbrane točke v pokrajini in tako uravnoteža energijski pretok določenega prostoru. V stebre vkleše znake, tako imenovane »kozmograme«, ki z vibracijo vklesane informacije delujejo na zavest prostora. Litopunkturne točke postavlja v Sloveniji in drugod po svetu. Leta 1991 je za pregledno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani prejel nagrado Prešernovega sklada. Je avtor več knjig in tudi oblikovalec grba Republike Slovenije.

Razstava je kot variacija projekta Umetnost življenja – življenje umetnosti prenesena iz Moderne Galerije v Ljubljani.

kustosinja: Andreja Borin
avtor postavitve: Marko Pogačnik v sodelovanju z Zvono Ciglič, Simono Čudovan in Mariko Pogačnik

Fotografija: Marko Pogačnik, Trave, 1967, tuš na papirju