Nov projekt v okviru pregledne razstave Srečevanja

Viseči vrtovi, projekt Andreje Džakušič in strokovne sodelavke Irene Ašič, je delo v nastajanju, zasnovano kot vibrirajoča platforma. Z delavnicami, predavanji in pogovori ter z možnostjo, da publika pri projektu z lastnimi idejami in posegi ves čas sodeluje v dograjevanju vzpostavljene instalacije, deluje kot gnetljiva in živa materija, znotraj katere se udejanjajo izmenjave najrazličnejših znanj ter osvetljujejo dobre prakse in progresivne, trajnostno naravnane zamisli, povezane z okoljem. Še posebej glede konkretnih možnosti njegove uporabe in popravljanja narejenih napak.

Andreja Džakušič je o projektu zapisala: "Viseči vrtovi kot mit o raju, ki ga ne moremo doseči, ker ga ne vidimo.Mit o visečih vrtovih je kot zgodba o raju. Raj pa tuzemnemu človeku ni nedosegljiv. Včasih se nam zazdi, da se prikaže kot hologram. Gledaš neko stvar in naenkrat postane nekaj drugega in za trenutek se zazdi kot bistvo vsega ... In nikoli ni več isto, kot prej.Viseči vrtovi v Likovnem salonu so platforma za ekološka preizpraševanja. Zanimajo nas predvsem rešitve ali pa neke nove poti v danih razmerah, ki so značilne za ta prostor. Dogajanje v času razstave bi rada izkoristila za ozaveščanje o možnostih sokreiranja okolja glede na potrebe in ideje posameznika kot dela celote. Zanimajo me pojavi skupnostnih dejavnosti, kot je npr. sonaravno urbano vrtnarjenje, kjer skupnost deluje kot celota, v kateri delujejo posamezniki individualno in hkrati kolektivno. Pojav urbanega vrtnarjenja prinaša mestu kot skupnosti različne koristi; socialne, kulturne, ekološke in ekonomske. Zainteresiranim posameznikom omogoča samooskrbo in je nasploh družbeno koristno, saj vzpodbuja druženje kot tudi druge oblike interakcije. Ponuja lahko tudi vzgojno izobraževalne vsebine za otroke in mladino in lahko vzpodbuja medgeneracijsko sožitje.V urbanih okoljih je zanimiv pojav vertikalnih vrtov tam, kjer ni zameljišč, ali pa se zaradi različnih razlogov ne uporabljajo. Tu se navezujemo tudi na alternativno možnost saniranja onesnažene zemlje z zasajevanjem čistilnih rastlin.V času razstave so načrtovane različne interakcije s publiko v obliki delavnic in okroglih miz za vse generacije, od otrok do starejših. Delavnice bodo eksperimentalne in izobraževalne, začrtane tudi kot menjava izkušenj in znanj. Okrogla miza bo preizpraševala možne alternativne lokacije za aktivno preživljanje prostega časa, izhajajoč iz posebnosti in značilnosti mesta in njegovega naravnega in kulturnega okolja. V tem kontekstu bo predstavljena ideja o Drevesnem parku, ki jo bo utemeljila Irena Ašič, ki ima poseben čut do narave in vidi povezave.Prostor galerije se bo v času razstave spremenil v inkubator novih idej in rešitev za mesto. Viseči vrtovi kot ideje za rešitev problemov, ki nas obdajajo. Rešitve ponujajo ponovno uporabo zavrženih stvari in s tem lahko vrnemo naravi, kar ji vzamemo. Vrnemo naravi. S posegi v naravo, z njenim izkoriščanjem jo siromašimo in s ponovno uporabo ji lahko vrnemo vzeto. Tako dosegamo uravnoteženje."