Multimedijski umetnik Dorian Spanzel svoj navdih in motive črpa iz širokega spektra vizualnih sporočil, podanih prek množičnih medijev, v središče del, ki jih v nekaterih vidikih lahko povežemo z umetniškim gibanjem poparta, pa v spremenjenih razmerjih umešča vsem prepoznavne znake, nadgrajene z zanj značilno anekdotičnostjo in duhovitostjo. S tako izpostavitvijo gledalca nagovarja v utemeljenost suma, da se v medijskih sporočilih skriva še nekaj, česar ne moremo prepoznati, dokler smo zaposleni le z opazovanjem medijske površine.
Razstava Nova objektivnost je zapis o času, ki ga določajo hiter življenjski stil, spreminjajoče in nepredvidljive okoliščine, razvrednotenje stoletja veljavnih družbenih pravil, neobčutljivost posameznika in začetek pozabljenja temeljnih pridobitev evropskega razsvetljenstva. Umetnikova povezanost in usmerjenost k potrošniški družbi in vsakodnevnim problemom odpirata vprašanja o vlogi, mestu in definiciji umetnosti, ki so nam poznana že z začetka 20. stoletja. Tokratna Spanzlova razstava je mišljena kot umetnikov poklon starim revolucionarnim mojstrom, kot so Max Beckmann, Otto Dix, George Grosz in drugi, ki so pokazali, da je mogoče dvomiti o zakoreninjenih resnicah ter da ima umetnost s svojo iskrenostjo in možnostjo izpostavljanja problematičnih tem voljo in moč za spremembe sveta in družbe.